Je Nikola Tesla umrl kot devičnik ?

Ljubljana se je nocoj zelo množično odzvala na odprtje velike razstave v počastitev 160. obletnice rojstva velikega srbskega izumitelja Nikole Tesle, ki sta jo pripravila Muzej Nikole Tesle v Beogradu in Cankarjev dom v Galeriji CD pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Na koncu posebno slovesne in redke priložnosti, da se od blizu spoznamo s človekom in delom, ki ga vsi poznamo, smo slišali še Teslovo ugovoritev:”Ni resnice, ki je ni mogoče preprosto povedati.”

Direktor Muzeja Nikole Tesne v Beogradu dr. Branimi Jovanović vodi po razstavi predsednika Boruta Pahorja, fotografije Marijan Zlobec

Razstavo je Borut Pahor na koncu  v polni veliki sprejemni dvorani odprl molče, a s pritiskom na gumb, tako da se mu je za hrbtom prižgal napis Nikola Tesla.

Dr. Branimi Jovanović,  generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, predsednik Borut Pahor in veleposlanik Republike Srbije v Sloveniji Aleksandar Radovanović

Uvod v večer je predstavljal poseben glasbeno – električni projekt Janeza Dovča  z ustvarjanjem električne glasbe na melodijo Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, kar je prvi podoben poizkus, po futurističnih iznajdbah posebnih inštrumentov in proizvajanjih zvoka Luigija Russola okrog leta 1913.

Predsednik Borut Pahor je z molkom na daljavo prižgal napis Nikola Tesla

»Človek je vrv, napeta med živaljo in čezčlovekom — vrv nad prepadom. Nevaren onkraj, nevarna pot čez, nevarno oziranje, nevarno cincanje in ustavljanje. Veliko na človeku je to, da je most in ne cilj: na človeku je mogoče ljubiti to, da je prehod in zahod.« Tako je govoril Zaratustra.

»Čudežni genij. Svetnik elektrotehnike. Neminljiv žar edinstvene ustvarjalnosti. Ustvarjalec moderne dobe. Poet znanosti. Biser v kroni celotnega človeškega rodu. Pravljična osebnost, ki kakor da bi pripadala daljni prihodnosti ali kakor da bi prišla med nas iz mističnih svetov bogov.«

Večer je s svojo spremno besedo povezoval Jure Longyka

Tako so v zadnjih krepkih 100 letih opisovali Nikolo Teslo. Poveličujočih oznak ni ne konca ne kraja. Snovalci razstave, ki jo odpiramo danes, so med njimi izbrali asketsko. Kajti v vsem, kar je Nikola Tesla bil, kar je delal, kar je znal, kar je spoznal, kar je videl, kar je slutil; v vsem, kar je dal človeštvu; v vsem, kar človeštvo iz njegovega dela še vedno črpa in bo še dolgo črpalo – je Nikola Tesla res »Človek prihodnosti«.

Jovanović, Cetinski, Pahor

»Novembra 1890 sem v laboratoriju izvedel enega najbolj spektakularnih poskusov v zgodovini znanosti… Od vseh mojih odkritij bo ojačevalni oddajnik najbolj dragocen za prihodnje generacije… S pomočjo mojega brezžičnega oddajnika bodo povsod reproducirali človeški glas in sliko; tovarne, oddaljene tisoče kilometrov od slapov, bodo prejemale električno energijo; leteči stroji bodo neprestano krožili okoli Zemlje…«

Preizkus ustvarjanje svetlobe na daljavo

Slovesnost so začeli, kot rečeno, z glasbeno, morda je celo bolje reči z glasbeno-tehničnim nastopom Janeza Dovča. Temo iz simfonične pesnitve »Tako je govoril Zaratustra« Richarda Straussa iz leta 1896, časa, ko se je Tesla posvečal raziskavam rentgenskih žarkov in radijske tehnike

Nov inštrument Teslov transformator

Dovč je Straussovo kompozicijo, seveda le njen uvodni in hkrati najbolj znani melodični motiv velikega orkestra z orglami izvedel na t.i. Tesla Coil, po naše Teslov transformator, ki ustvarja visokofrekvenčne tokove visokih napetosti. Očitno je uporaben tudi kot glasbilo.

Janez Dovč izvaja Tako je govoril Zaratustra

Razelektritve v ozračje (to so atraktivne umetne strele, ki smo jih gledalci vsaj v bližini videli) je moč krmiliti, da se odvijajo z določeno frekvenco. In tako ustvariti glasbo. Instrumentu rečejo tudi zeusafon ali glasbena strela.

Aplavz za Janeza Dovča

Janez  Dovč bo oktobra izvedel celovečerni komentirani glasbeni performans, v katerem bo osvetljeval ne le glasbo, temveč tudi genialnost in vizionarstvo Nikole Tesle.

Uršula Cetinski med nagovorom

Kot je povedal Jure Longyka, so “leta 1960 na 11. Generalni konferenci za meroslovje sprejeli predlog prof. Franceta Avčina z ljubljanske univerze: novo mednarodno mersko enoto za gostoto magnetnega polja so poimenovali »tesla«. In to ni edina povezava, ki jo ima Tesla s Slovenijo. V letih 1878 in 1879 je v času pavziranja med študijem na graški politehniki bival v Mariboru. S tehniškim talentom je zlahka našel službo, čas pa si je krajšal s kartanjem in igranjem biljarda. Tudi to izvemo na razstavi.

Bil je kvartopirec, znan po tem, da je v primeru zmage soigralcem pogosto vračal izgubljeni denar. Ekscentrik blagega značaja. Eleganten altruist. Izjemno občutljiv. Pravijo, da je verjetno umrl kot devičnik. Da je enkrat zares ljubil, a na žalost poročeno žensko. Da sta ostala krepostna, njun odnos prijateljski, platoničen. Imel je vse lastnosti genija. Tudi to, da je bil v nekem obdobju slavljen in oboževan, v drugem nerazumljen, zavrnjen, zasmehovan. Da je imel na vrhuncu podporo najvplivnejših ljudi sveta, umrl pa je v revščini. In da je do konca verjel v svoje ideje,” je omenil Longyka

Množica v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma

»Moj projekt so zavrli naravni zakoni. Svet nanj še ni bil pripravljen. Bil je preveč pred svojim časom. Vendar pa bodo ti isti zakoni na koncu prevladali in iz njega naredili popoln uspeh,« je zapisal v avtobiografiji Moji izumi.

Ime Nikole Tesle še danes dajejo najnaprednejšim proizvodom, od električnega avtomobila do mikroprocesorja. Tesla je znamka, ki je vedno označevala – prihodnost.

Razstavo je predstavil dr. Branimir Jovanović, ki se s Teslo ukvarja od leta 1977. Je avtor knjige Teslov čudoviti svet, direktor Muzeja Nikole Tesle v Beogradu in avtor razstave.

Poslušanje posnetka govora Louisa Adamiča na pogrebu Nikole Tesle

“Razstavo smo pripravili v sodelovanju s Cankarjevim domom posebej za to priložnost. S pomočjo gradiva, ki ga hranimo, smo želeli slovenski javnosti približati osebnost in delo genialnega znanstvenika. Naj spomnim, da je Tesla za seboj pustil prek 160.000 izvirnih dokumentov, zbirko 1000 predmetov, osebno knjižnico in prek 50.000 časopisnih izrezkov, ki so jih njegove tajnice zbirale skozi desetletja.

Direktor Muzeja Nikole Tesle v Beogradu dr. Branimir Jovanović

Tako bogata dediščina nam omogoča boljše razumevanje njegovega življenja in okoliščin, v katerih je delal in ustvarjal. Razstava je namenjena širšemu občinstvu, še posebej pa smo imeli v mislih mlade. Posebno pozornost smo usmerili izobraževalnim vidikom. Tesla je še danes v svetu zelo razvpit in posledica te popularnosti so senzacionalizem, pretiravanje in mistificiranje njegovega raziskovalnega dela. Temu smo se vsekakor želeli izogniti. Po drugi strani pa menimo, da je treba ravno mlade opozoriti na mnoga pomembna razmišljanja Nikole Tesle, ki presegajo zgolj znanstveno delo.

Razstava je tridelna. Prvi del prikazuje najpomembnejše prelomnice v življenju. Drugi najpomembnejša znanstvena odkritja in poskuse. Na tem mestu pa vas želim posebej opozoriti na tretji del z naslovom »Vizija«. Po neuspelih poskusih gradnje sistema brezžičnega prenosa energije je Tesla velik del razmišljanja posvetil problemom, ki stojijo na poti razvoja sodobne civilizacije. Cel niz tovrstnih ugotovitev se je v njegovem času zdel pretiran, danes pa je nadvse aktualen.

Predsednik Pahor je prejel darilo ameriške znanstvenice Jane Alcorn

Govorim o trajnostnosti. Tesla je menil, da razvoj, usmerjen le v reševanje materialnih problemov, žene družbo v nestabilnost. Šele s hkratnim reševanjem moralnih in duhovnih vprašanj lahko dosežemo pogoje za njen trajnostni razvoj. Opozarjal je, da s pomočjo tehnologije živimo bolj udobno in varno, da je družba vse bolj organizirana – vendar na račun resničnega napredka v omiki in kulturi.

Nikola Tesla, foto Muzej Nikole Tesle v Beogradu

Menim, da ravno ta razmišljanja upravičujejo naslov razstave: Človek prihodnosti. Teslova misel nas opozarja: tehnologija je nepogrešljiva za ekonomski razvoj, a šele z uvedbo družbenih sprememb in celovitim sistemskim razmišljanjem lahko zagotovimo dolgoročno stabilnost.”

Dr. Jovanović bo eden od predavateljev v jesenskem nizu predavanj, ki spremljajo razstavo. Drugi predavatelji bodo še dr. Andrej Detela, dr. Stanislav Južnič in Tibor Hrs Pandur. Dve predavanji pa sledita takoj po odprtju. V torek Jane Alcorn, predsednice Teslovega znanstvenega središča v Wardenclyffu, Long Island, z naslovom Teslovo znanstveno središče Wardenclyffe: Sledenje sanjam. V sredo pa bo predaval  dr. Neil Baggett, ameriški fizik osnovnih delcev: Tesla v Ameriki.

Potem pa ji je na njeno prošnjo dal še avtogram

“Ko se je Nikola Tesla točno opolnoči med 9. in 10. julijem 1856 v vasi Smiljan pri Gospiću rodil, je grmelo in se bliskalo, pravi legenda. V mladosti in tudi kasneje pa je menda doživljal močne nenadzorovane bliske svetlobe…”

Obiskovalci so si zatem v dolgi vrsti ogledali razstavo in na svoji koži preizkusili milijon voltov.

Nikola Tesla – Raziskave rentgenskih žarkov, foto Muzej Nikole Tesle v Beogradu

Marijan Zlobec