Ljubljani se obeta že druga razstava posvečena jubileju, 160. obletnici rojstva velikega svetovnega izumitelja in humanista Nikole Tesle; prva je bila na Magistratu, drugo bodo v ponedeljek ob 20. uri slavnostno odprli v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma (predsednik Borut Pahor kot častni pokrovitelj razstave), na tiskovni konferenci v CD pa so jo predstavili že danes.
Življenje in delo Nikole Tesle, fotografije Marijan Zlobec
Razstava je nastala v sodelovanju med Muzejem Nikole Tesle v Beogradu, kot avtorska razstava direktorja dr. Branimirja Jovanovića, in celotno ekipo Cankarjevega doma. Do 6. novembra bo sicer na ogled v Galeriji Cankarjevega doma, kjer je bilo v preteklosti že na desetine odmevnih razstav.
Teslovi izumi dvofaznih generatorjev za elektrarne pod Niagarskimi slapovi
Razstava o življenju, delu in doktrini Nikole Tesle bo spričo svoje kvalitete in presenetljivo mnogimi izdelanimi prototipi Teslovih odkritij ter dokumentov iz Muzeja Nikole Tesle v Beogradu na zelo visoki ravni in presenečenje za marsikoga, ki Teslo že dobro pozna, kaj šele za one, ki se o njem niso kaj dosti učili v šoli, tako kot mi že v osnovni šoli in je ravno Tesla veljal za enega največjih znanstvenikov vseh časov. To pa je ostal še vedno in bo še tisočletja, kot je menil fizik dr. Andrej Detela.
Ivan Meštrović – Nikola Tesla
Po besedah direktorja Muzeja Nikole Tesle iz Beograda dr. Branimirja Jovanovića je poudarek razstave na njenih treh komponentah: življenje Nikole Tesle, na katerem je mimogrede rečeno predstavljeno tudi izumiteljevo enoletno bivanje v Mariboru, na izumiteljskem delu ter na doktrini slavnega izumitelja. Jovanović se sicer z zapuščino Nikole Tesle ukvarja že od leta 1976 in ga je potemtakem proučil “do obisti”.
Na razstavi je izbor iz starih strokovnih ameriških revij
Med drugim mi je že zunaj tiskovne konference in po predstavitvi same razstave na moje malo indiskretno vprašanje, kaj je Nikola Tesla jedel, odgovoril, da je za zajtrk popil poldrugi liter mleka, v katerega je pomešal beljak šestih jajc, kosil ni, za večerjo pa si je pripravil le nekaj zelenjave. Na vprašanje, kako pa je na njegovo izumiteljstvo vplivala njegova hipersenzibilnost – mnogi imajo Teslo za najbolj občutljivega človeka vseh časov- razložil, da je to vplivalo na njegove izume, ki jih je v nekem smislu najprej “preizkusil” na sebi.
Direktor Muzeja Nikole Tesle v Beogradu dr. Branimir Jovanović
Jovanović je spomnil, da je Nikola Tesla nekoč dejal, da je za ovrednotenje nekega človeka in njegovega dela potrebnih petdeset let po njegovi smrti, da se vidi, kaj je zapustil in kakšna je njegova resnična vrednost. Pri Tesli ni bilo treba čakati petdeset let po smrti, saj so o njegovi veličini vedeli že v Ameriki, pa tudi v Evropi in celo v Avstro- Ogrski ter Srbiji tako rekoč takoj. Njegovi izumi so bili praktični, uporabni in takoj realizirani, izrabljeni in “v imenu” Tesle v marsičem zlorabljeni, saj je na koncu, čeprav je bil že svetovno znan, umrl v revščini. V Ameriki pa je vendarle dobil cel kup priznanj, nagrad in odlikovanj.
Izumi Nikole Tesle na razstavi
Na razstavi je sicer možno poslušati zvočni posnetek govora v angleščini Louisa Adamiča na Teslovem pogrebu v Ameriki, kar je v bistvu slovenska rariteta, tako kot razglednica iz Slovenije Tesli v New York, kot da je vsem ameriškim poštarjem znano, kje naš znanstvenik biva.
Prototipi na razstavi
Na tiskovni konferenci je bila zelo poudarjena Teslova humanistična vloga in etična drža ves čas njegovega delovanja, ustvarjanja in življenja na vseh ravneh. Človek prihodnosti je sicer drzen naslov, ki pa ga je fizik dr. Andrej Detela pojasnil v njegovi vizionarnosti kot izumitelja s pogledom naprej v korist človeštva.
Razglednica Dimitrija in Sergeja Vošnjaka Nikoli Tesli, največjemu sinu Jugoslavije, New York, ki je prišla v prave roke
Teslo je primerjal le še z dvema človekoma iz zgodovine: Pitagoro z grškega otoka Samosa in Leonarda, doma iz vasice Vinci blizu Firenc (kjer je sicer velik in z izumiteljskimi prototipi bogato opremljen muzej).
Ivana Zorić predstavlja razstavo
Nikolo Teslo je s svojo rojstno Liko lociral v nekakšen trikotnik Mediterana, kar bi pomenilo, da je ta del sveta v resnici dal največje izumitelje v zgodovini.
Detela je opozoril na sedanje nesorazmerje med tehnološko ustvarjalnostjo in človeško izkušnjo. Premalo je ljudi, ki to razliko lahko presežejo, kar pomeni, da tehnologija ne rešuje problemov sodobnega sveta.
Nikola Tesla se je zavedal etičnega momenta v znanosti in je v tem smislu velik učitelj vsem, le da ga znanstveniki, ki razvijajo in zasledujejo le lasten interes, ne slišijo.
Teslova konča želja ni bil le razvoj znanosti in posledično uporaba rezultatov znanstvenih izumov v korist človeštva, ampak predvsem srečno človeštvo. Nikola Tesla je bil orfiški ustvarjalec, smo slišali.
Dr. Bojan Stevanović predstavlja izume Nikole Tesle
Nikola Tesla je naredil model brezžičnega prenosa energije
Tesla je že na tiskovni konferenci vzbudil zelo veliko zanimanje medijev
Nekaj misli organizatorjev in avtorjev razstave o Nikoli Tesli
Dr. Andrej Detela, Uršula Cetinski, dr. Branimir Jovanović in Nina Pirnat Spahić, foto Sunčan Stone
Dr. Andrej Detela: Sporočilo Nikole Tesle za naš čas
“…Nikola Tesla nam ni zapustil le številnih tehničnih inovacij, temveč tudi bogato duhovno izročilo. Še posebej to drugo je za slehernika v današnjem času velik izziv in etična preizkušnja, saj Tesla drži zrcalo naši sodobni tehnokratski omejenosti in nas nagovarja k smiselnim alternativam. Na področju znanosti in tehničnih inovacij se namreč šopirimo z bleščečim okovjem delnih resnic, ki jih iz skritega ozadja podpirajo hierarhično urejene strukture družbenih moči in vsemogočni kapital, ki gleda le na svoje slepe koristi. Ustvarjalci smo ujeti v filigrantsko dodelane formalizme razdrobljenih projektov, ki pa zaman iščejo svoj prostor v odrešujoči pesmi celote. Celote nočemo videti, ker smo izgubili stik z izvorno tišino, iz katere se ta celota rojeva. Dopustili smo antropološki nesmisel, da nam delovni tempo in nasploh vse ravnanje diktirajo migetajoči računalniki. Človeško hrepenenje po samoizpolnitvi se razblinja v utrujajoče nasičenje, ki vodi v napetosti in slepa prizadevanja brez duhá ter tiste pogumne drže, da se svet s tečajev vrže. Medtem filozofi pišejo globoke in pravzaprav tehtne misli o krizi sodobne družbe. A Nikola Tesla je govoril: »Globina ni dovolj, potrebna je jasnina.«
Postavljanje Teslove razstave v Cankarjevem domu, foto Sunčan Stone
Te besede dobivajo še poseben pomen danes, ko na svetu že vre in stare avtoritarne strukture povsod pokajo s smrdečimi gnojnimi ranami. Zdaj že slišimo glasove z vseh štirih vetrov, ki govorijo: »Enaindvajseto stoletje bo stoletje smisla, ki bo povsem na novo prežel manifestirane oblike sveta.« Ali torej smemo upati in tudi izreči, da v teh prelomnih dneh številna znamenja že nakazujejo čas tihe predanosti v nedolžnost jasnine, praznine, tiste očiščujoče praznine, ki je zares maternica univerzalnega smisla? Nikola Tesla je živel in ustvarjal v svojem intimnem svetu duhovne in intelektualne svobode, ki je ni mogoče opisati z običajnimi besedami. Obdajala ga je širna jasnina neba nad Zemljo in prav tako kot topla oblačila tudi elektromagnetna polja, s katerimi se je zaupno pogovarjal, tako kot se otrok pogovarja s cvetlicami in z žuborečim potokom. Vsak hip je na novo izkušal slast predane ustvarjalnosti, posvečene neutrudnemu prizadevanju za naše skupno dobro…”
Dr. Branimir Jovanović in Nina Pirnat Spahić, foto Sunčan Stone
Dr. Branimir Jovanović – Tesla, človek prihodnosti
“… Glavni motiv vsakega zgodovinskega raziskovanja bi morala biti predvsem duhovna korist za prihodnje generacije. To lahko bogato nagradi raziskovalca, ki proučuje ter poskuša razumeti nenavadno, zapleteno in na videz protislovno Teslovo osebnost in delo, ki je v številnih plasteh še zmeraj zavito v tančico skrivnosti. Teslova zapuščina v Muzeju Nikole Tesle v Beogradu navdušuje z bogastvom avtentičnih pričevanj. Zbirka obsega 155.000 izvirnih dokumentov, okoli petdeset tisoč časopisnih izrezkov iz Teslove osebne zapuščine, tisoč osebnih in tehničnih predmetov, tisoč knjig iz osebne knjižnice in okoli dva tisoč časopisnih izdaj. Navdušuje in preseneča, da je človek, odlikovan z genialnostjo, nenavadno sposobnostjo fotografskega spomina in še bolj nenavadno sposobnostjo obvladovanja mentalnih slik, poleg vrednih dokumentov hranil in za seboj pustil tudi na videz nepomembna pričevanja svojega dela, kot so sprotne beležke in izračuni, pisemske ovojnice, računi, porabljeni čeki, ki ponavadi končajo v košu za smeti.
Nikola Tesla, foto Muzej Nikole Tesle v Beogradu
Očitno se je Tesla zavedal, da bo njegovo življenje predmet preučevanja prihodnjih rodov. Pregled do sedaj objavljene literature kaže, da so se za Teslo še bolj kot zgodovinarji in znanstveniki zanimali umetniki, književniki, novinarji in številni častilci raziskovanja mejnih področij človeškega delovanja. Ameriška raziskovalca Ratzlaff in Anderson sta naredila popis več kot dva tisoč bibliografskih enot o Teslovem življenju in delu. Ta številka pa nenehno raste.
Predstavitev razstave za novinarje, foto Sunčan Stone
Paradoksalno, a resnično je, da še do nedavnega ni obstajala celovita biografija Nikole Tesle, ki bi bila zasnovana na raziskovanju ohranjene izvirne dokumentacije. Omejen pristop do arhivskega gradiva, ki ga hrani Muzej Nikole Tesle, in pomanjkanje temeljnega znanstvenega raziskovanja, sta pripomogla k dejstvu, da je pravi Tesla kljub tisočerim napisanim stranem ostal skrit ter v mnogih pogledih življenja in dela malo znan…
Nikola Tesla je bil vizionar, foto Sunčan Stone
Teslov glavni prispevek k znanosti in tehnologiji je odkritje principa, po katerem polifazni izmenični tokovi ustvarijo vrtilno magnetno polje. Na podlagi tega odkritja je izdelal indukcijski motor in razvil polifazni sistem izmeničnih tokov ter s tem konec 19. stoletja omogočil nagel razvoj proizvodnje, prenosa in uporabe električnih tokov ter dal močan impulz razvoju industrije in napredku civilizacije.
Nikola Tesla je bil mislec, foto Sunčan Stone
Teslovo odkritje principa ustvarjanja vrtilnega magnetnega polja s polifaznimi izmeničnimi tokovi je podlaga za elegantno in preprosto rešitev vseh težav, ki so pestile elektroenergetiko v pionirskem razvojnem obdobju. Tesla je pri tem mimogrede rešil tudi problem konstrukcije motorja na izmenični tok. Njegov motor je bil skrajno poenostavljen v konstrukciji, zanesljiv in preprost za vzdrževanje. Po drugi strani pa je njegov polifazni sistem omogočil, da se napajanje različnih električnih naprav ali sistemov izpelje centralizirano iz enega samega vira, s tem pa je ustvaril podlago za razvoj modernega elektroenergetskega sistema.
Postavitev razstave v Galeriji Cankarjevega doma, foto Sunčan Stone
Teslovi izumi so prispevali k temu, da so izmenične tokove začeli uporabljati v industrijske namene za pogon delovnih strojev in ne le za osvetljavo. Izmenični tok lahko transformiramo na višjo napetost in ta zmožnost je omogočila prenos električne energije na velike razdalje. Tako so počasi opuščali sistem prenosa električne energije prek enosmernega toka, ki ga je močno podpiral Thomas Edison. Tesla je svoj asinhronski motor in polifazni sistem razdelal do potankosti in ga v Ameriki zaščitil v 36 patentih, prijavljenih od 12. oktobra 1887 do 13. julija 1891…
Postavitev razstave v Galeriji Cankarjevega doma, foto Sunčan Stone
Teslov podvig na Niagarskih slapovih
Teslov sistem polifaznih tokov je največji uspeh doživel na Niagarskih slapovih, ko so zgradili največjo elektrarno na svetu, kar je v tedanjih razmerah veljalo za gigantski podvig. Pri gradnji hidrocentrale na Niagari so se inženirji srečali s popolnoma novimi in neznanimi težavami v gradbeništvu, strojništvu in elektrotehniki. Reševali so probleme ogromnih fizičnih sil, s katerimi se tehnika prej še ni srečala. Morali so izkopati dovolj močne tunele in kanale, da bi zdržali ogromne dinamične obremenitve, zgraditi turbine v velikosti, ki do tedaj še ni obstajala, in uporabiti električni sistem, ki je bil popolnoma nov. Podvig je bil tudi v prepričevanju poslovnih ljudi, da so vložili svoj kapital v ta pionirski posel. Westinghousovo podjetje je že pred Niagaro Teslov sistem v manjšem obsegu uporabilo za prenos električnih tokov do rudnika Telluride v Koloradu in za osvetlitev Svetovne razstave v Chicagu.
Teslov oddajnik za brezžični prenos energije na Long Islandu blizu New Yorka, foto Muzej Nikole Tesle v Beogradu
Poleg tega je na podlagi vpogleda v Teslove izume skupina inženirjev uresničila prenos izmeničnih tokov od Lauffena do Frankfurta na razdalji 173 kilometrov. Vse to je vplivalo na končno odločitev Adamsove komisije, ki je za Niagarske slapove predlagala uporabo Teslovega polifaznega sistema, s katerim je projekt na Niagari požel uspeh in javno predstavil učinkovitost polifaznega sistema…
Direktor Muzeja Nikole Tesle dr. Branimir Jovanović in veleposlanik Republike Srbije v Sloveniji Aleksandar Radovanović (desno)
Tesla je bil markanten človek
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma
“…Želimo si, da bi naša razstava postala navdih za obiskovalce vseh starosti. Morda tudi za najmlajše, pri katerih vtisi iz otroštva marsikdaj zaznamujejo poznejšo življenjsko pot. V enem od pisem se je Tesla spomnil na perzijsko mačko, ki mu je krajšala dolge večere v zasneženi rojstni hiši. Ko jo je božal, je nenadoma opazil iskre, ki so se utrnile okoli mačje glave in hrbta. Pojav se mu je vtisnil v spomin s skrivnostnostjo in lepoto, od očeta je pozneje izvedel, da gre za električnost. Dogodku je Tesla tudi v zadnjih letih življenja pripisoval velik pomen, saj se je dosledno in predano posvetil odkrivanju skrivnosti narave; tako kot v ranem otroštvu ga je raziskovanje vselej nagradilo z vznemirjenjem in vzhičenjem, s čimer življenje vedoželjne ljudi bogati in plemeniti ob novih spoznanjih v znanosti in na številnih drugih področjih bivanja.
Nikola Tesla, raziskave rentgenskih žarkov, foto Muzej Nikole Tesle v Beogradu
V današnjem trenutku zaradi turbulentnega sveta in spremenjene Evrope velja poglobljeno razmisliti tudi o naslednjih besedah Nikole Tesle: »Zdaj si najbolj želimo tesnejše stike in boljše razumevanje med posamezniki in skupnostmi vsega sveta ter izkoreninjenje fanatične predanosti vzvišenim idealom narodnega egoizma in ponosa, ki tako radi svet pahnejo v prvobitni barbarizem in spore.« (Nikola Tesla – Moji izumi).
Tesla je napisal razglas o svetovnem sistemu brezžičnega prenosa energije in informacij
Tesla je napravil transformator z izhodno napetostjo dva milijona voltov
Stranska razelektritev iz središčne tuljave skozi prostor laboratorija na drugo tuljavo na pokončnem stojalu, foto Muzej Nikole Tesle v Beogradu
Marijan Zlobec