Glasbene migracije:stičišče evropske glasbene raznolikosti


 Mednarodni muzikološki simpozij v okviru 31. slovenskih glasbenih dnevov terja posebno predstavitev. Tridesetletna tradicija je pripeljala do na stotine strokovnih muzikoloških, glasbeno zgodovinskih, etnomuzikoloških, zgodovinskih in drugih referatov, kot jih niso imeli podobni simpoziji z drugih področih kulture, družboslovja, verjetno pa tudi drugih ved. Pobudnik in ves čas vodja simpozija je do letos bil dr. Primož Kuret, sedaj pa ga bo prvič vodil dr. Jernej Weiss. Terma letošnjega simpozija je Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti.

Weiss IMG_5679.jpg

 

Dr. Jernej Weiss, vse fotografije Marijan Zlobec

Kot je na tiskovni konferenci povedal direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, bo simpozij v soboto, 16. aprila, ob 8.45. uri v Viteški dvorani Križank s svojim nagovorom odprla ministrica za kulturo  Julijana Bizjak Mlakar.

Dr. Jernej Weiss se uvaja v vodenje simpozijev, je pa že sodeloval in ima izkušnje, tako nastopanja kot same priprave. Letos so se morda še bolj potrudili oziroma odprli vrata, tako da bo nastopilo rekordnih dvaintrideset muzikologov iz kar dvanajstih držav.

Brlek 5 IMG_5672.jpg

Darko Brlek se je zahvalil sicer odsotnemu dr. Primožu Kuretu
Po uvodnem nagovoru Julijane Bizjak Mlakar in vodje simpozija Jerneja Weissa, bo uvodni strokovni del prevzel  Primož Kuret. Naj omenimo nekaj tem prvega dne: Jim Samson iz Londona bo govoril na temo Tja in nazaj: Čerkezi v Anatoliji, Hartmut Krones z Dunaja o Posvetnem delu Orlanda di Lassa z vidika njegove življenjske poti in stilističnih interesov, Vladimir Gurevič iz Sankt Peterburga o Antoniu Lolli – na poti: Bergamo–Stuttgart–Sankt Peterburg–Neapelj.

Weiss 2 IMG_5834.jpg

Uroš Lajovic in Jernej Weiss

Michael Walter iz Gradca  napoveduje referat na temo  Potujoče operne skupine – popotniki ali migranti?, Ingeborg Zechner iz Salzburga Opera v Londonu v 19. stoletju kot posledica opernih migracij. Cristina Scuderi iz Gradca  Od gledališča do cerkve: nekaj komentarjev o cenzuri opernega stila v času cecilijanskega nadzora, Helmut Loos iz Leipziga:  Leipzig in njegovi glasbeni založniki kot atrakcija,  Luba Kyyanovska iz Lvova : Lvov v Galiciji – zbirališče narodne kulture v 19. stoletju, Peter Andraschke iz Giessna: Egon Wellesz na Dunaju in v Oxfordu. Postaje življenja.

Brlek 3.jpg

Darko Brlek vsega programa ne zna na pamet

Niall O’Loughlin iz Velike Britanije napoveduje razpravo  Beg iz Katalonije: izkušnja skladateljstva Roberta Gerharda, Philip Ross Bullock iz Oxforda:  Samospevi Arthurja Louriéja: ruske korenine in kasnejša življenja v izgnanstvu, Katerina Levidou iz Aten/Londona V duhu izgnanstva: o medverski duhovnosti Arthurja Louriéja.

 

SGD 5 IMG_5783.jpg

Tiskovna konferenca

Omenimo še nekaj referentopv tretjega dne: Ivan Florjanc: Glasba: stičišče vsebinskih, časovnih in geografskih zidakov evropske glasbene identitete, Andrej Misson: Področje migracije glasbenih idej, Luisa Antoni: Glasbene migracije jadranskih obal, Katarina Tomašević : Davorin Jenko med slovensko in srbsko glasbo. Primer migracije glasbenih idej v slovanski glasbi na prelomu 19. in 20. stoletja.Darja Koter : Migracije v ljubljanski Operi v obdobju ravnatelja Friderika Rukavine (1918–1925) , Leon Stefanija: Glasbene migracije v Sloveniji po letu 1918: koncepti “tujosti” v slovenski moderni glasbi…

 

1-munih-knjiga-240x240.png

Sonja Kralj Bervar in Marko Munih

Omenimo še predstavitev strokovne monografije o dirigentu Marku Munihu »Moje izrazno sredstvo so roke« . Umetniška pot Marka Muniha, avtorie: dr. Sonje Kralj Bervar. Monografija Sonje Kralj Bervar o umetniški poti dirigenta in zborovodje Marka Muniha je nastala na pobudo maestra ob njegovem osemdesetem jubileju. Gradivo zanjo so predstavljali bogati osebni arhiv, pogovori z  glasbenikom, podatki iz arhivov Slovenske filharmonije, Radiotelevizije Slovenija in Narodne in univerzitetne knjižnice, časopisni članki in kritike ter prispevki njegovih glasbenih sopotnikov.

Knjiga prinaša avtoričin pogled na umetniško pot Marka Muniha in njegov prispevek k bogatitvi slovenskega glasbenega življenja.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

%d bloggers like this: