Pesnik in pisatelj Aleš Šteger se je vrnil iz Indije, kjer je pred dnevi v mestu Kochi na jugovzhodu indijskega polotoka izvedel peti del umetniškega projekta Na kraju zapisano, v okviru katerega je v 12 urah napisal umetniški tekst. Tokrat se je prepustil domačinom – voznikom rikš – in skozi njihove oči odkrival skrivnosti kraja, ki je poln notranjih nasprotij in zunanjih lepot.
V ustvarjalnem procesu, pri katerem se je Šteger zavestno izoliral od vseh pripomočkov, kot so knjige, zapiski ali internet in se s tem maksimalno izpostavil prostoru in času, je nastal izvirni tekst, v katerem utripata konkreten čas in prostor nastanka, ki se nam sicer lahko tako hitro izmuzne, pospremlja informacijo iz Indije založba Beletria. Tu objavljamo samo delček teksta kot prvo informacijo o posebni pisateljski izkušnji in nalogi, saj ji bo po vsej verjetnosti na koncu potovanj sledila knjiga.
Aleš Šteger z voznikom rikše v Indiji, foto Beletrina
“Ko sem pred dvajsetimi leti prvič prišel v Indijo, sem doživel kulturni šok. Razkošje barv, vonjav, pulziranje življenja, radost in tragično speta na najtesnejšem prostoru, pulziranje življenja, tujost marsičesa in fascinacija z neko povsem drugačno logiko, pulziranje življenja in še enkrat pulziranje, pulziranje življenja, nikoli ločenega od smrti, marveč plešočega sredi nje, me je notranje zaznamovalo. Indija – njena kultura in vsakdan – je vse in obenem lastno nasprotje. Popolna odprtost, nepredvidljivost, nezaslišano razkošje bivanja so me omrežili, napolnili moje sanje in misli. Vedsko izročilo pravi, da za imenom in podobo, ki sta smrtna, stoji nesmrtni dih. Spomnim se mrtve ženske na cesti, nad katero se je sklanjal jokajoči otrok. Spomnim se praznovanj verskih praznikov. Spomnim se jutranjih vaj joge, ki so jih naši gostitelji izvajali ob štirih zjutraj pred vključenim televizorjem, spomnim se petja v kinodvoranah ob gledanju masala filmov in pokljanja človeških kosti, ki jih je požiral ogenj na obrežju Gangesa v Varanasiju. A kljub vsemu temu je vsak dan v Indiji bil in ostaja povsem nepredvidljiv. Edina gotovost je, da bom soočen z izobiljem, da bo pot presenečenje in da bo najbolje imeti za na pot vodiča, neke vrste Vergila, po možnosti takega, ki ne bo vedel za vlogo, ki ga čaka, in bova ravno zato lahko krmarila med bogatijo in revščino, med preteklostjo in prihodnostjo, med dobrim in zlim. Ko to pišem, se smilim samemu sebi. Teh besed, teh misli, ki jih zahodnjaki vidimo obrzdana med naša revna nasprotja, bržkone ne bi napisal noben Indijec, nobena Indijka. Nasprotja? Ponavljam: pulziranje, pulziranje celote življenja. Od srca se zahvaljujem Markotu, Evi, Tini, Fahadu za njihovo pomoč, vsem voznikom rikš in izjemnim, nasmejanim ljudem, ki so z mano delili svoje prostore….”
Na kraju zapisano je umetniški projekt, ki bo med bralci in dolgoletnimi spremljevalci Aleša Štegra vzbudil veliko zanimanja.
Aleš Šteger je rojen na Ptuju, živi pa v Ljubljani in po svetu.
Prve literarne objave segajo v začetek devetdesetih. Leta 1995 je objavil svoj knjižni prvenec Šahovnice ur, ki je bil še pred tiskovno konferenco razprodan in je naznanjal novo generacijo piscev, ki so odraščali še v Jugoslaviji, uveljavljali pa so se že v samostojni Sloveniji.
Ob pisateljevanju je Šteger pogosto nastopal v vlogi generatorja številnih slovenskih in mednarodnih projektov in iniciativ. Med letoma 1995 in 1997 je bil urednik za kulturo študentskega časopisa Tribuna. Bil je sopobudnik in soustanovitelj knjižne zbirke Beletrina in soustanovitelj Študentske založbe, kjer je trenutno zaposlen kot programski vodja. Dal je pobudo in dolga leta programsko vodil festival Dnevi poezije in vina v Medani.
V zadnjih 20 letih se je udeležil nad 300 branj, festivalov in simpozijev v več kot štiridesetih državah.
Je prevajalec iz nemškega in španskega jezika (prevodi izborov pesmi Pabla Nerude, Ingeborg Bachmann, Bottfrieda Benna, Petra Huchla, Olge Orozco, Césarja Valleja).
Pisateljski performans Na kraju zapisano izvaja enkrat letno od 2012 . Prvi je bil izveden v Ljubljani, drugi v Fukushimi na Japonskem, tretji v Ciudad de Mexico v Mehiki, četrti v Beogradu v Srbiji in sedaj, kot rečeno, v Indiji.
.