Planica spet brez rekorda

Ali je Planica spet brez doseženega svetovnega rekorda tisto, kar smo si ves čas želeli, ali pa je manj od tega? Dilema prav gotovo ni naša, ampak mednarodne žirije, ki je s svojimi odločitvami o nižjih zaletiščih, kot bi si jih skakalci želeli, onemogočila vrnitev primata smučarskih poletov v Planico še na ravni novega svetovnega rekorda.

Cerkev Eidbsberg na Norveškem, kjer je Olaf Rye leta 1808 naredil prvi smučarski skok v zgodovini in s tem prvi svetovni rekord – 9,5 metra, foto Wikipedija

Svetovni rekord ostaja 251,5 metra

Štiridnevni festival poletov in slovenskega slavja v Planici je  končan. Gledalcev je bilo skupaj več kot 100 tisoč. Dobili so skoraj vse, kar so si želeli, vendar pa je mnogim žal, da žirija ni bila pogumnejša pri izbiri višjih zaletnih mest in s tem zagotavljanja osnovnih pogojev za rekord, ki bi ga bila zmožna doseči tako Peter Prevc kot Robert Kranjec pa še kdo. Svetovni rekord ostaja v lasti Andersa Fannemela iz  Vikersunda (251,5 m). Še dlje je prvi dan v Planici poletel mladi Tilen Bartol. Pristal je pri 252 metrih, a padel. Pri tem se, na srečo, ni poškodoval. “Vse je OK,” je dejal v ciljem izteku ter dodal, da se je znašel visoko v zraku ter čutil, da leti daleč. “Videl sem ravnino in začel pristajati. Na žalost mi ni uspelo,” je dejal mladi letalec. Kar 254 metrov pa je poletel lani, prav tako v Vikersundu, Rus Dimitrij Vasiljev, a pri doskoku podrsal z roko, ne pa padel. Peter Pevc je sicer lani v Vikersundu poletel že 250 metrov.

Kot so napovedovali mediji, je vse sicer kazalo, da bi ob ugodnih vremenskih razmerah, vrhunski dnevni formi in pravem navdihu najboljših letalcev svetovni rekord lahko bil dosežen. Rekord Planice je od lani v lasti letošnjega dobitnika velikega kristalnega globusa Petra Prevca – 248,5 metra. Je kdo prepričan, da Prevc letos te daljave ne bi mogel preseči? Morda se je zgodil polet Tilena Bartola 252 metrov s padcem kot psihološki “navček”žiriji, da je mislila ves čas predvsem na to?! Kdo ve, vsakdo ve zase, kako se je intimno odločal, a zdi se, da se iz leta v leto ponavlja isti “prastrah”; kaj bo, če bo kdo v Planici poletel nad 250, kaj šele 255 metrov? In kaj bo, če bo ravno Planica prevzela primat Vikersundu?

Je letalnica v Planici v resnici za deset metrov premajhna? Zakaj se na nekaterih drugih skakalnicah lahko dosežejo rekordi brez zadreg žirij? Kaj pa če je največji sovražnik Planice nekdo, ki se javno dela, da jo ima rad, v resnici pa v njem prevladuje zavist, ljubosumje, zavedanje njene moči sedanjega časa in celotne planiške zgodovine?

Nedoseg svetovnega rekorda je glavni problem letošnje Planice, ker je vsem jasno, kdo bi lahko postal svetovni rekorder. Zdi pa se, da nekatere odločujoče mednarodne “faktorje” to zelo moti. Bistvo tekmovalnega športa ni v tem, da najboljše oviraš, ampak da jim daješ optimalne možnosti, da se izkažejo po svojih najboljših močeh, sposobnostih in v skoncentriranih biljantnih trenutkih njihovega lastnega počutja dosežejo ekstremne rezultate.

Planica je bila oropana svetovnega rekorda po krivdi mednarodne žirije. Ne prvič in bojim se, da ne zadnjič! Vikersund je na Norveškem in ve se, kdo je z izdatnimi milijoni financiral izgradnjo celotnega novega in posodobljenega kompleksa Planice. Norvežani.

Čas je za povečanje letalnice ali pa za gradnjo nove! Letalnica brez svetovnega rekorda je kot juha brez popra in soli.

Jelko Gros naj se kot vodja tekmovanja malo bolj zamisli, ali je Planica “samo” ali “le”druga na svetu in namerava kot taka ostati še naprej, ker tako ukažejo smučarsko bolj razviti  in letos v Planici ekipno zmagoviti Norvežani?!

Marijan Zlobec