Samira Kentrić je po zelo odmevni knjigi Balkanalije in sedanji razstavi izvirnih osemintrideset ilustracij iz knjige v Zagrebu, ki je v Galeriji Forum odprta še do 26. marca, pri Beletrini izdala že drugo knjigo, Pismo Adni. Predstavljena je bila v okviru letos še posebej uspešnega in odmevnega festivala Literature sveta – Fabula. Medtem pa se Samira jutri odpravlja še na slavni Leipziški knjižni sejem.
Samira Kentrić – Miro Cerar, ilustracija iz knjige Pismo Adni
Zanimivo je bilo geslo, ki so ga organizatorji Fabule povzeli iz Prišlekov Lojzeta Kovačiča, ki se glasi: ” Če si tujec, prišlek, razseljena oseba, si doma samo v svojem spominu. V svoji glavi. Vse drugo je tujina.”
Samira Kentrić – Erdogan, ilustracija iz knjige Pismo Adni
Čigavo je pismo, ki izzveni kot nekakšen pogumni človeški, skrbniški, značajski, upajoči, pripovedni in izpovedni credo v življenje ter v udejanjanje evangelijske ljubezni do bližnjega. Kaj pa če prihaja od daleč? Bo enkrat postal bližnji in tedaj ga sprejmi kot sebi enakega.
Samira Kentrić s svojo novo knjigo, fotografije Marijan Zlobec
Festival Literature sveta – Fabula 2016 se je osredotočil na temo, za katero se organizatorjem ob snovanju programa ni niti sanjalo, kako zelo aktualna bo ravno v času festivala: na prišleke. Prišleke vseh vrst – begunce, nomade in razseljene, tudi otroke. To je postal njihov motto.
Če čutiš problematiko beguncev v sebi, še bolj občutiš njihovo usodo
Samira Kentrić je šla še pred tem ali organizatorji Fabule še dlje; zasnovala je celoten avtorski koncept svojevrstne knjige, razdeljene na dva dela; epistolarnega z rokopisno pisavo otroka, in drugim, nekako boj poučnim delom iz delovne mape s skicami za kritična dela, ki jih je ustvarjala Hasima.
Pismo torej piše Hasima svoji skrbnici, mladoletni Adni, ko se je odločila, da bo odšla na pot v Evropo. V pismu Adni ji sporoča o njenem bratu, s katerim se je sicer pogosto prepirala, njegovem boju, pogumu, tveganju, o skupnema iskanju potrditve za lastno pot in svobodno življenje. Pismo je bilo mišljeno kot zapis zase in le pogojno namenjeno naslovnici, saj ga je Hasima nameravala uničiti, ko bi prišla na cilj (v Evropo).
Hasima je dobila Adno in njenega brata, ki je tu brez imena, v oskrbo; zavržena in brez navodil, kaj naj z njima počne. Brat je zavoljo svojih idealov živel povsem mimo obeh mladenk. Brat je očitno padel in vzbudil v Hasimi reakcijo besa. Hasima se Adni opravičuje, ker ni pravočasno spoznala, da je bil njen brat heroj.
“Njegov boj je osmišljal moje bivanje, najin vsakdan. Njegovo upanje je gojilo moje. Njegova aktivnost je opravičevala mojo pasivnost. Mojo željo po svobodi, po boljšem življenju, je za nas utelešal on…” Hasima ni bila borka, niti ni pripadala nobeni borbeni skupini. Šla je na svojo pest in v roki je nosila črnilo, da bo napisala izpoved – pismo Adni.
Samira Kentrić ne imenuje ali identificira sovražnika, ki je očitni najprej ujel in nato ubil Adninega brata. Ali se Hasima podaja na pot begunstva ali na pot boja Adninega brata pravzaprav ni jasno, pomembno pa je, da je boj usmerjen v svobodo kot najvišjo samouresničitev.
Beletrina obdarovala begunske otroke
“Prav tako smo šole obvestili o izidu grafične zgodbe ilustratorke in oblikovalke Samire Kentrić Pismo Adni, ki na vizualno zgovoren način prinaša zgodbo o koncu otroštva deklice, ki se odpravi na negotovo pot proti Evropi. Primarno je namenjena najstnikom (13+). Ob nedavnih dogodkih v zvezi s šestimi otroci begunci, ki so brez spremstva odraslih prispeli v Slovenijo in naj bi bili nastanjeni v dijaškem domu Gimnazije Franceta Prešerna Kranj, smo ravnateljici omenjene gimnazije poslali dopis – brezplačne izvode knjige Pismo Adni za njihovo šolsko knjižnico.”
Tako kot Samira Kentrić, upajo še pri Beletrini, da bodo tako učenci kot učitelji knjigo čim večkrat vzeli v roke.
Pismo Adni je napisana rokopisno z otroško roko, kar se zdi na moč avtentičen pristop. Ilustracije so simbolne, otroške, angažirane, polemične, politične, humanitarne…odvisno od primera do primera.
Samira Kentrić je ujela svoj ustvarjalno, etični in kulturni trenutek ter ga znala umetniško izpovedati.
Marijan Zlobec