Če smo v soboto še pisali o Putinovem obisku Slovenije zadnje dni julija, pa je sedaj jasno, da bo slovesnost ob stoletnici Ruske kapelice enaintridesetega julija. S tem pa se povečuje možnost, da bo Vladimir Putin obiskal še koncert v sklopu 64. Ljubljana Festivala, ki ga bo imel v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Valerij Gergijev z zborom, orkerstrom in solistko Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu.
Dmitrij Medvedjev ob Ruski kapelici lani, foto www.rtvslo.si
Valerij Gergijev je sam predlagal program z izvedbo kantate Aleksander Nevski Sergeja Prokofjeva.
Ogromno ljudi je prišlo na devetindevetdeseto obletnico, foto primorske.si
Ljudje so na slovesnosti ostali kar v gozdu, foto www.drustvo.sloru.si
Aleksander Nevski je nadvse mogočna, že uvodoma fascinantna kompozicija z nastopom moškega in mešanega zbora. Sergej Prokofjev jo je napisal kot kantato za mezzosopran, mešani zbor, solistko in orkester op. 78 leta 1938, nekaj mesecev zatem pa aranžiral za film Sergeja Eisensteina. Nekaj let kasneje je Prokofjev napisal še eno kantato in prav tako priredil za film Sergeja Eisensteina – Ivan Grozni.
Medvedjev ob Ruski kapelici, foto www.rtvslo.si
Aleksander Nevski je bila tretja kompozicija Sergeja Prokofjeva za film; po Poročniku Kižeju (1934) in Pikovi dami (1936) – po Puškinu.
Dmitrij Medvedjev govori ob Ruski kapelici, foto www.rtvslo.si
Popolno rekonstrukcijo partiture kantate Aleksander Nevski so opravili leta 2003; to nalogo je opravil dirigent Frank Strobel v sodelovanju z Državnim centralnim muzejem glasbene kulture Glinka in Ruskim državnim arhivom literature in glasbe (RGALI) in jo v taki obliki izdali v Hamburgu pri založbi Hans Sikorski.
Sergej Prokofjev (1891 -1953), foto Wikipedija
Ker je kantata Aleksander Nevski sestavljena iz več stilov, vse do ljudskega, in ima tako tudi sestavo orkestra in zbora, je možna izvedba glede na postavitev ansambla v ambientu vsakokrat drugače ali kot si izvedbo zamišlja njen dirigent. V Ljubljani seveda Valerij Gergijev, ki bo verjetno uporabil za lokacijo zbora tudi parter.
Nikolaj Čerkasov kot Aleksander Nevski v filmu Sergeja Eisensteina
Premiera filma Aleksander Nevski je bila v Bolšoj Teatru 23. novembra 1938. Kot koncertno premiero rekonstruirane verzije pa omenjajo datum šele 16. oktober 2003, v Konzerthausu v Berlinu, kot rusko premiero pa izvedbo 27. novembra 2004 v Bolšoj teatru.
Zasedba orkestra je velika; poleg popolnih godal, pihal (14) in trobil (15) še na primer dva alt in dva tenor saksofona, torej je pihal skupaj 18. Nastopata še dve harfi in klavir, cela plejada (14) je tolkalcev, potem pa še poseben ansambel (dva rogova, dve trobenti, tenorska krilovka. Film (partitura) je razdeljen na devet prizorov.
Ruski gardisti ob Ruski kapelici, foto enforum.pravda.ru
Kdo je bil zgodovinski Aleksander Nevski ?
“Aleksander Nevski je bil drugi sin perejaslvelj-zaleskega kneza Jaroslava II. Vsevolodoviča (*1191; † 1246), ki je bil od leta 1238 tudi veliki knez Vladimira. Leta 1236 so novgorodske oblasti imenovale Aleksandra za kneza Novgoroda, kar je v republiški ureditvi države pomenilo imenovanje za vojaškega poveljnika novgorodske vojske.
Leta 1240 so Švedi zavzeli ozemlje ob ustju reke Neve, ki si ga je lastil tudi Novgorod, in s tem Novogorodčanom onemogočili dostop od Baltiškega morja. Spopad je bil neizogiben. Aleksander ni čakal na pomoč iz sosednje Suzdalije, ampak je samo z novgorodsko vojsko napadel Švede pri sotočju Izore in Neve in jih premagal. Zmaga je naredila velikanski vtis po vsej Rusiji, še posebej, ker je prišla tri leta po uničujoči mongolski zasedbi . Devetnajstletnemu Aleksandru je prinesla vzdevek Nevski in mu dala veliko politično težo. Začel se je vmešavati v notranje zadeve republike, zato so ga po nekaj mesecih izgnali.
Sveti Aleksander Nevski na sredini ob svetem Titusu in svetem Polikarpusu na ikoni v Ermitažu
A že leta 1242 je Novgorod ogrozila nova vojaška nevarnost. Tevtonski viteški red je v svoji vnemi širjenja katolicizma začel prodirati na rusko ozemlje. Vitezi so zavzeli Pskov, Vož in Tesov in že ogrožali Novgorod. Novgorodske oblasti so ponovno poslale po Nevskega. Spomladi 1241 se je vrnil iz pregnanstva, zbral vojsko in 5. aprila 1242 na ledu Čudskega jezera z vojsko pešcev premagal vojsko vitezov na konjih in v oklepih. To je bila versko zagrizena bitka na življenje ali smrt. Rusi so bili slabo opremljeni in oboroženi, a so branili svoj narodni ponos in pravoslavno vero.
Tudi obdobje med leti 1249 in 1256 je bilo izpolnjeno z vojnami s Švedi in viteškimi redovi. Vojna sreča je bila enkrat na eni in drugič na drugi strani.
Papeževi odposlanci pri Aleksandru Nevskem, foto Wikipedija
Leta 1246 je na povratku iz Azije umrl Alesandrov oče, ki je pri velikem kanu uveljavil svoj naslov velikega kneza Vladimira. Pojavilo se je vprašanje njegovega nasledstva. Papež Inocenc IV. je Aleksandra nagovarjal, naj se postavi na čelo križarske vojske proti Mongolom. Aleksander je ponudbo odklonil. Zavedal se je tatarske vojaške moči in vedel, da je razumna edino politika sodelovanje s Tatari. Zato je skupaj z mlajšim bratom Andrejem (*1222; † 1264) odpotoval v Saraj Batu h kanu Batuju, da se mu pokloni. Batu je poznal Aleksandrove zmage in mu je bil naklonjen, a o mestu velikega kneza ni želel odločiti sam in je brata poslal naprej v Azijo k velikemu kanu Güyüku. Ta je v nasprotju z običaji podelil naslov velikega kneza Vladimira mlajšemu bratu, Andreju; potrdil je Aleksandrov naslov kneza Novgoroda in razširil območje njegovega vpliva tudi na Kijev in vso južno Rusijo (na Černigovsko in Perejeslavsko kneževino) .
Doma se je začel Andrej povezovati s Tatarom sovražnimi ruskimi knezi in z zahodnimi deželami ter voditi protitatarsko politiko, ki jo je imel Aleksander za pogubno. Zato je Nevski spet odpotoval v Saraj in zatožil brata Batuju, ki je leta 1247 Andreja odstavil in za velikega kneza Vladimira imenoval Aleksandra. Poslal je vojsko, ki je zamenjavo uveljavila. Andrej je pobegnil na Poljsko in potem na Švedsko. Aleksander je na položaj kneza Novgoroda postavil svojega sina Vasilija in s tem prekršil novgorodski zakon, po katerem so imeli meščani sami pravico izbirati svojega kneza. Upor, ki je zaradi tega izbruhnil, je zadušil s silo.
Aleksander Nevski, foto Wikipedija
Položaj Aleksandra Nevskega je leta 1255 zelo otežila Batujeva smrt. Novi kan Berke je zahteval ponoven popis prebivalstva in premoženja in zanj zadolžil Aleksandra Nevskega. V Novgorodu, kjer dotlej popisa še ni bilo, je zahteva povzročila izredno razburjenje. Aleksandru se je uprl celo sin, tako da ga je dal leta 1259 za nekaj časa zapreti. Šele ko so se proti Novgorodu začele pomikati tatarske čete, so meščani popustili. Upori so izbruhnili tudi v Vladimiru, Rostovu in Suzdaliji; Nevskemu je nekako uspelo, da jih je do leta 1262 umiril. Tedaj pa je dobil od Tatarov zahtevo, da jim za invazijo, načrtovano v Iran, zagotovi ruske pomožne čete, kar je Aleksander odklonil. Ker se je bal tatarskega maščevanja, se je ponovno odpravil v Saraj, da kanu Berkeju dokaže svojo lojalnost. Tam se je zadržal eno leto. Na poti domov je novembra 1263 v Gorodcu zbolel in umrl.” Zapis je povzet iz Wikipidije.
Sergej Prokofjev je umrl istega dne kot ruski boljševiški revolucionar in drugi voditelj Sovjetske zveze (za Leninom) Josif Visarijonovič Stalin; 5. marca 1953.
Koncertna izvedba kantate Aleksander Nevski s pričakovano dvojno najvišjo rusko udeležbo bo vsekakor neponovljiv dogodek v Cankarjevem domu na 64. Ljubljana Festivalu.
Marijan Zlobec