Alarmantne novice prihajajo iz Italije o položaju profesionalnih državnih opernih gledališč (Fondazioni liriche italiane). Na udaru je sedaj veronska Arena (Arena di Verona), eden najslavnejših opernih festivalov na svetu, ki letno gosti nad pol milijona obiskovalcev iz vsega sveta in ima hkrati eno najdaljših tradicij, ki sega vse do leta 1913.
Za slavno Aido niti s tremi milijoni dosedanjih gledalcev ni dovolj razumevanja, fotografije Marijan Zlobec
Razlog za hudo stisko je iz leta v leto skromnejša državna podpora vsem operam v Italiji, ki je domovina opere, ima največje število svetovno znanih in pomembnih opernih skladateljev in njihovih nenehno izvajanih del, največjo tradicijo opernih pevcev in dirigentov…do številnega občinstva od leta 1600 dalje.
Festival v veronski Areni ima finančno luknjo 40 milijonov evrov, ki je noče pokriti nihče, čeprav vsi vedo, da vsi ti turisti, ki množično prihajajo v Verono, letujejo ob Gardskem jezeru, porabijo več sto milijonov evrov za svoje celotne poletne počitnice, za potovanja v Verono, za nakupe, turistične kulturne oglede mesta in okolice, v katere je vključen tudi obisk opernih predstav v slavni in najbolje ohranjeni rimski areni na svetu.
Ustvarjanje kulture v Italiji, še posebej upravljanje in delovanje oper, je postalo skoraj nemogoče. Italijanska vlada Mattea Renzija je še bolj skrčila sredstva za kulturo, minister Franceschini pa se dela indiferentnega. Kritiki kažejo prst še na predsednika republike Sergia Mattarello, češ da se ne more delati nevednega, v kako slabem finančnem položaju so italijanske opere, od Neaplja do Palerma, od Firenc do Cagliarija, od Benetk do Verone, od Torina do Milana, od Genove in Parme do Rima, Bologne in Trsta…
Ne pa tako, da dajejo Areno v Veroni v upravljanje nekemu kmetijskemu izvedencu, ki je postal župan že leta 2007 in potem bil še enkrat izvoljen leta 2012 (Flavio Tosi, r. 1967) in o operi ne ve ničesar, a je kot župan avtomatično njen predsednik, na pogovore k umetniškemu vodstvu opere pa je poslal nekega žimničarja.
“V državi, kjer vlada korupcija, postaja nekompetentnost vstopna soba za nepoštenost,” pravijo komentatorji. Tosi je vstopil v politiko že pri petindvajsetih letih in je bil naklonjen tedaj popularni Severni ligi, kjer si je pridobil visok položaj.
Kritična javnost poziva ne le vodstvo države, ampak same državljane, ki jim do opere ni malo, naj pomagajo in skupaj sodelujejo pri premagovanju težav in žalostne usode, ki se napoveduje italijanski operi.
Marijan Zlobec