Kratka informacija, da je namestnik odgovornega urednika Dela Luka Dekleva hkrati direktor podjetja Norner, ki je od države dobilo 4,5 milijona evrov vredno pogodbo za vzdrževanje sistema Tetra, je takoj vzbudila bliskovit odmev. Država posle s Tetro oddaja na podlagi očitno prirejenega javnega naročila iz leta 2002. O tem je v Dosjeju: Komunikacijska varnost pod naslovom

Namestnik urednika Dela hkrati direktor podjetja, ki je dobilo sporne milijonske posle s Tetro

objavil Anže Voh Boštic, ustanovitelj in odgovorni urednik  spletnega časopisa Pod črto.

Luka Dekleva, foto rtvslo.si

Kaj uporablja policija in koga lahko nadzira na Delu ?

“Ministrstvo za notranje zadeve je prejšnji teden sklenilo novo, 4,5 milijona evrov vredno pogodbo za štiriletno vzdrževanje komunikacijskega sistema Tetra, ki ga uporablja policija. Posel je dobilo podjetje Norner iz Ljubljane, ki je v lasti Gorana Kozomare. Direktor Nornerja pa je Luka Dekleva, katerega je uprava družbe Delo d.o.o. s 1. februarjem imenovala na mesto namestnika odgovornega urednika časnika Delo”, uvodoma ugotavlja Anže Voh Boštic.

Luka Dekleva je bil med letoma 1997 in 2005 že na Delu, zadnja štiri leta pa je delal kot svetovalec.

Sporni posli s Tetro

“Posel za vzdrževanje Tetre je podjetje Norner dobilo mimo javnega razpisa. Kot je razvidno iz uradnega obvestila o oddaji naročila, je Norner postal zastopnik italijanskega orožarskega podjetja Finmeccanica S.p.A (naslednik podjetja Selex oziroma OTE), ki je ekskluzivni dobavitelj sistema Tetra v Sloveniji. Ministrstvo za notranje zadeve mora zaradi narave posla vzdrževanja Tetre tega oddati tistemu podjetju, ki mu italijanski dobavitelj podeli zastopstvo.

Norner, podjetje z zanemarljivim letnim prometom in brez zaposlenih, je tako postal zadnji v vrsti slovenskih zastopnikov italijanskega dobavitelja Tetre v verigi spornih poslov s tem komunikacijskim sistemom v Sloveniji. Spomnimo, novembra lani smo na podcrto.si razkrili, da je bil posel pred več kot desetimi leti Italijanom oddan z očitno prirejenim javnim razpisom, kar pa ima posledice še danes.

Leta 2002 je ministrstvo za notranje zadeve pričelo z gradnjo digitalnega komunikacijskega omrežja za državne organe. Za nakup prvih šestih baznih postaj omrežja (danes jih je v omrežju 70) je objavilo mednarodni javni razpis. Odločitev, kdo bo na tem razpisu dobil posel, je bila daljnosežna. Omrežna oprema različnih ponudnikov Tetre namreč med seboj ni združljiva, zato je morala Slovenija vse nadaljnje dograditve Tetrinega omrežja in njegovo vzdrževanje kupiti od podjetja, ki je zmagalo na prvem javnem razpisu.

Neznan Italijan premagal Nokio in Motorolo

Posel je takrat pridobilo relativno neznano italijansko podjetje OTE s ponujeno ceno 2,51 milijona evrov. Finska Nokia, ki je bila takrat skupaj z ameriško Motorolo vodilna ponudnica Tetre v svetu, je ponudila nižjo ceno – 2,2 milijona evrov. A zaradi nenavadnih pogojev v razpisu posla Nokia ni dobila. Tako Nokia kot Motorola na razpisu nista izpolnjevali kar okoli 50 tehničnih pogojev, medtem ko je OTE izpolnjeval vse. Po ugotovitvah strokovnjaka, s katerim smo lani govorili, so bile nekatere zahteve na razpisu namenoma omejujoče: bile so nekaj podobnega, kot da bi pri nakupu avtomobila zahtevali, da znaša prostornina rezervoarja za gorivo natančno 50 litrov, nam je takrat pojasnil. Avtomobil s prostornino rezervoarja 51 ali 49 litrov bi zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev izločili, čeprav bi bil bistveno cenejši.

Prevzemni zapisniki opreme uničeni

Pregled tehničnih zahtev v razpisu tudi pokaže, da je policija od potencialnih dobaviteljev Tetre zahtevala nekatere zmogljivosti sistema, ki jih nato ni nikoli uporabljala, in ki menda v praksi niso nikoli zaživele. Zato jih tudi OTE menda ni mogel dobaviti. Od policije smo lani zahtevali prevzemne zapisnike opreme, ki bi pokazali, kakšno opremo točno je policija od podjetja OTE dobila. A sporočili so nam, da so zapisniki uničeni.

Italijan v Slovenijo prek domačih posrednikov

Takoj po prvem sklenjenem poslu je OTE s Slovenijo začel poslovati prek domačih posrednikov. Do leta 2005 je bilo uradni zastopnik družbe OTE v Sloveniji podjetje ECS, ki je pozneje postalo del družbe Sinfonika. Sinfonika je Sloveniji dobavila za 4,46 milijona opreme in storitev, povezanih s Tetro. Julija 2005, torej kmalu po nastopu prve Janševe vlade, je OTE notranje ministrstvo obvestil, da ima novega zastopnika, podjetje Simt. Razlogov za menjavo OTE ni navedel, Simt pa je z državo sklenil za 6,14 milijona evrov poslov s Tetro. Oktobra 2008 je OTE, ki se je vmes preimenoval v Selex, Slovenijo obvestil, da je zastopstvo prevzelo podjetje Santera. Santera je od vseh slovenskih posrednikov s Tetro zaslužila največ – kar 13 milijona evrov. Na podlagi omejujočega javnega razpisa so tako OTE oziroma poznejši Selex in njegovi slovenski posredniki zaslužili več kot 25 milijonov evrov.

Anže Voh Boštic je projekt Pod črto ustvaril, ker v obstoječih medijih ni našel dovolj prostora za pisanje o vsebinah, ki jih vidi kot resnično pomembne za družbo, foto zasebni arhiv

Podjetji Santera in Simt je ustanovil Boštjan Primec

O poslovanju Santere in Simta je v zadnjih letih precej pisal časnik Dnevnik. Nekdanji lastnik grosupeljskega podjetja Simt, ki je nato ustanovil tudi podjetje Santera, je Boštjan Primec. Dnevnik je takrat pisal, da naj bi veljal za osebnega znanca Janeza Janše. Spomnimo, podjetje Simt je zastopstvo za OTE dobilo pol leta po nastopu prve Janševe vlade, poslovno pa je vzcvetelo prav v času te vlade. Med januarjem 2003 in novembrom 2004 je namreč podjetje od poslov z državo po podatkih Supervizorja zaslužilo 3,84 milijona evrov oziroma povprečno 167.000 evrov na mesec. V času druge Janševe vlade je zaslužilo 22,4 milijona evrov oziroma povprečno 467.000 evrov mesečno, kar pomeni skoraj trikratno povišanje prometa z državo.

Boštjan Primec je podjetje Simt maja 2008 za okoli 20 milijonov evrov prodal Bavčarjevemu Istrabenzu. A še pred prodajo je Primec iz Simta izvzel donosne posle s Tetro in jih prenesel na svoje novo podjetje Santera. Kot rečeno, je nato Santera državi do izgube posla prodala za okoli 13 milijonov evrov opreme in storitev, povezanih s Tetro.

Luka Dekleva direktor, ker ni drugega ?

S prvim marcem letos je štiriletno vzdrževanje Tetre za 4,5 milijona evrov od Santere prevzel Norner. Norner je imel leta 2013 65.000 evrov, leta 2014 pa 4500 evrov prometa. Podjetje, sodeč po bazi Ajpes, nima zaposlenih. Luka Dekleva je direktor Nornerja od aprila lani. Nanj smo naslovili več vprašanj o poslu s Tetro: kako je podjetje dobilo zastopstvo Finmeccanice za Slovenijo, kako bodo uspeli vzdrževati Tetro in zagotavljati rezervne dele za omrežje, glede na to, da Norner nima zaposlenih in zanemarljiv letni prihodek, kako bo Dekleva hkrati opravljal delo direktorja Nornerja in namestnika odgovornega urednika Dela, ali se mu zdi ta dvojna pozicija sprejemljiva, in kaj meni o spornem dozdajšnjem poslovanju države v zvezi s Tetro. Dekleva je v pisnem odgovoru zapisal, da je 20. januarja letos prenehal opravljati delo direktorja v podjetju Norner, d. o. o. in s tem “končal vse aktivnosti v omenjenem podjetju”. Uradno pa ostaja direktor Nornerja, dokler lastnik podjetja ne najde primerne zamenjave zanj. Zapisal je še, da njegova “zdajšnja poslovna aktivnost v podjetju Delo, d. o. o. v ničemer ni, niti ne bo povezana z mojim preteklim poslovnim delovanjem, o katerem me sprašujete”. Dodaja, da so bili v družbi Delo oziroma lastnik Dela, podjetje FMR, obveščeni o njegovih poslih v zvezi s Tetro.

Dekleva je bil direktor, ko so se dogovarjali o poslu

Nam je pa v pogovoru Dekleva potrdil, da je bil v času dogovarjanja posla in sklenitve zastopstva Nornerja za Finmeccanico prav on direktor Nornerja. Na vprašanja, kako je lahko posel dobilo podjetje brez zaposlenih in z zanemarljivim letnim prometom ter kako bo takšno podjetje vzdrževalo Tetro, nam je odgovoril, da bo Tetro v Sloveniji dejansko vzdrževalo osebje Finmeccanice. Na vprašanje, zakaj potemtakem Finmeccanica sploh potrebuje Norner za poslovanje v Sloveniji, nam je Dekleva odgovoril, da tako zapoveduje zakonodaja. Kateri predpis točno to zapoveduje in kaj v tem predpisu piše, nam Dekleva ni znal pojasniti.

Foto podcrto.si

Podizvajalec in dragi rezervni deli

V uradnem obvestilu o oddaji naročila Nornerju sicer piše, da bo podjetje za 720.000 evrov poslov, povezanih z nadzorom delovanja Tetre, intervencijskim odpravljanjem napak in popravilom programske opreme oddalo podizvajalcu – po pojasnilu Dekleve bo to prav Finmeccanica. Ostalega 3,5 milijona evrov posla predstavlja predvidena dobava rezervnih delov za omrežje.

Vprašanja v zvezi s poslovanjem države z zdajšnjo Finmeccanico, ki se je letos združila s prej hčerinskim podjetjem Selex (nekdanji OTE), smo že novembra lani naslovili na notranje ministrstvo. Konec decembra so nam z ministrstva sporočili, da bomo »odgovore vsekakor prejeli, vendar pa se vaša vprašanja nanašajo na daljše časovno obdobje, kar od nas zahteva temeljitejšo preučitev celotnega dogajanja. Zato se bomo potrudili, da vam na vaša vprašanja odgovorimo čim prej«. Odgovorov do danes nismo dobili.

Po kakšnem ključu izbirajo slovenske zastopnike, smo že lani vprašali tudi Finmeccanico, a so nam sporočili, da nam zaradi dogovorov o zaupnosti poslov z zastopniki na naše vprašanje ne morejo odgovoriti.

Največji uporabnik digitalnega komunikacijskega sistema Tetra je policija. Poleg nje Tetro uporabljajo še vojaška policija, finančna uprava, Družba za avtoceste RS, ministrstvo za pravosodje, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in nekatere redarske službe.” Tako v svojem spletnem članku

Anže Voh Boštic. Za dovoljenje za objavo se mu iskreno zahvaljujem.

Luka Dekleva ni več direktor, a ostaja direktor, dokler zanj ne najdejo zamenjave. Koliko je bilo vredno njegovo direktorsko mesto, če je prenehalo 20. januarja letos, 1. februarja pa je bil že lahko na Delu? In ta odhod v enajstih dneh in iz podjetja z milijonskimi posli? Je nekdo lahko hkrati v dveh službah? Celo na cesto vrženi novinarji Dela imajo trimesečni odpovedni rok! Kdo bo novi direktor Nornerja, se nam morda celo svita, sicer pa je to mnogim  vseeno, kot je bilo že doslej.

Morda pa bodo komunikacijske proizvode podjetja Tetra odslej uporabljali še na Delu ?

Marijan Zlobec