Po dolgi in hudi bolezni je preminila Taje Brejc, legendarna slovenska galeristka, ustanoviteljica in voditeljica galerije Equrna in še poprej Trajne delovne skupnosti samostojnih likovnih umetnikov, kot se je prva zasebna prodajna galerija v Jugoslaviji sploh lahko registrirala in pridobila lokacijo kot nekakšno društvo, združenje ali zadruga. Že ustanovnih ali pristopnih članov je bilo nad trideset slikarjev in kiparjev.
Taja Brejc v Equrni, vse fotografije Marijan Zlobec
Taja Brejc je tedaj odšla na pogovore k Mitji Ribičiču kot predsedniku RK SZDL, ki je njen predlog podprl, na Delu pa Miro Poč, urednik Centralne redakcije tedaj še na Tomšičevi, ki je objavil moj tekst o prizadevanjih za ustanovitev Equrne.
To je bila drzna poteza pogumne Taje, ki se je izkazala kot njena največja življenjska, saj je vseskozi vzdrževala stike s štiridesetimi in kasneje še kaj več umetniki, ki so spadali pod Equrno in so imeli prednost pri njenih razstavah.
Leta 1947 rojena umetnostna zgodovinarka in galeristka je bila poročena z umetnostnim zgodovinarjem dr. Tomažem Brejcem, ki ji je verjetno pomagal z določenimi nasveti, a ne preveč, saj je delovala zelo samostojno, imela oseben odnos z vsemi, bila kot nekakšna mama s številnimi otroki.
Taja Brejc in Jože Slak Džoka
Formalno je še pred Equrno ob ustanovitvi Škuca najprej postala prva voditeljica njegove galerijsko-likovne sekcije, leta 1979 pa še same galerije. Začela pa je v danes že pozabljeni galeriji Labirint, približno tam, kjer je sedaj blagajna Cankarjevega doma, saj se je CD tedaj šele gradil.
Taja Brejc in Sergej Kapus
Galerija Equrna je nastajala nekaj let, dokler se ni leta 1984 vselila na Gregorčičevo 3, kjer deluje še danes. Taja Brejc je v njej organizirala nad 350 samostojnih in skupinskih razstav najuglednejših slovenskih likovnih ustvarjalcev ter petdeset razstav v tujini; v ZDA, Evropi in Avstraliji.
Galerija Equrna se je predstavila na vseh pomembnih mednarodnih likovnih sejmih, kot so Art Basel, LA Art Fair, Art forum Berlin, ARCO – Madrid, Art Chicago. Če bi dobivala večje subvencije, bi takrat prav gotovo zlahka dosegla še večji likovno sejemski horizont.
Taja Brejc je imela velik smisel za mlade umetnike, nove, izzivalne in jih je vse rada podprla. Podpirala je celo nadarjene študente, če so jo prosili za razstavo, ali pa je predstavila kar cele letnike ALUO. Posebej je gojila vseslovenski razstavni program, kar pomeni, da se ni ozirala na to, od kod je neki umetnik, pomembno je, da je dober. Nekoliko skromnejši je bil njen jugoslovanski razstavni horizont, še manjši pa mednarodni, saj za to ni imela sredstev.
Med obiskovalci Tajine Equrne sta bila tudi žal že pokojni pesnik Tomaž Šalamun in pisateljica ter prevajalka Erica Debeljak Johnson, ki je pred kratkim izgubila moža, pesnika Aleša Debeljaka
Program galerije je Taji Brejc omogočil stike tako z zasebnimi zbiralci kot javnimi; tu bi omenil Factor banko, ki si je svojo dragoceno zbirko pridobila tudi s pomočjo galerije Equrna, kot slovenski parlament, ki je v času predsednika Jožefa Školča pridobil precej slik najnovejše slovenske likovne ustvarjalnosti.
V Equrno sta zahajala tudi pesnik Niko Grafenauer in ilustratorka Jelka Reichman
Po svoje so imeli razstavno prednost ustanovni člani Equrne, ki pa jih je Taja Brejc uspešno porazdeljevala skozi razstavne sezone in jih predstavljala nekako uravnoteženo. Njena galerija Equrna je prva pokazala na stotine najnovejših in odličnih del, kot jih ni znala Moderna galerija, pa ne Mestna galerija in še marsikatera druga v Ljubljani in Sloveniji.
Ogromno ljubiteljev je pritegnila Metka Krašovec, med njimi scenografko Meto Hočevar
Mnogi umetniki, soustanovitelji Equrne, kasneje pa mlajši pridruženi člani, so ostali povezani z njo vse do danes, kot Metka Krašovec, Emerik Bernard, Tugo Sušnik, Herman Gvardjančič, Žarko Vrezec, Andraž Šalamun, Brane Sever, Silvester Plotajs Sicoe, Dušan Kirbiš, Valentin Oman, Duba Sambolec, Aleksij Kobal, Jakov Brdar, Sergej Kapus, Mitja Ficko, Jurij Kalan, Mirko Bratuša, Zdenko Huzjan, Lujo Vodopivec, Zora Stančič, Marjan Gumilar, Gustav Gnamuš, Bojan Gorenec, Kostja Gatnik, Živko Marušič, Milan Erič, Joni Zakonjšek, Jure Zadnikar, Zmago Rus, Mojca Oblak, Ksenija Čerče, Arjan Pregl, Jaša, Zmago Posega, Mojca Zlokarnik, Andrej Brumen Čop, Ivo Prančič, Zdenka Žido, Viktor Bernik, Žiga Kariž, Uršula Berlot…,nekateri pa žal do svoje prezgodnje smrti, kot Jože Slak Džoka, Lojze Logar, Tone Lapajne in France Gruden.
Taja Brejc ob sliki Jurija Kalana
Taja Brejc je študij umetnostne zgodovine zaključila z diplomsko nalogo na temo umetnosti Zorana Mušiča, strokovno pa se je izpopolnjevala na Institut für Moderne Kunst v Nürnbergu. V mednarodnem prostoru je med drugim s kustosom K. McShineom sodelovala pri pripravi pomembne svetovne razstave konceptualne umetnosti Information Show v Museumu of Modern Art v New Yorku, razstave skupine OHO pa je organizirala tudi v Münchnu.
Dr. Tomaž Brejc je redko odpiral razstave v Equrni
Taja Brejc je bila prijetna družabnica, sogovornica, polemičarka, odprta in odkrita, optimistična, zato so jo imeli mnogi umetniki radi. Mimo njene galerije Equrna in razstav v njej ne bo mogla nobena slovenska umetnostna zgodovina. Lahko bi dočakala tudi predstavitev umetnikov Equrne s pregledom nad tridesetletnega delovanja z večjo samostojno razstavo, ampak prostora zanjo ne bi dala nobena od Equrne večja ljubljanska galerija.
Model s svojo podobo na sliki Metke Krašovec v Equrni
Galerija Equrna nadaljuje svojo razstavno in posredniško dejavnost, ko je vodenje prevzel Arne Brejc.
Marijan Zlobec