Na včerajšnjem shodu v podporo beguncem na Kotnikovi ulici je najprej nastopil Feministični pevski zbor Z’borke pod vodstvom muzikologinje in dirigentke Pie Skušek; zapel je dve pesmi, italijansko La lega (Sebben che siamo donne, paura non abbiamo) – Čeprav smo ženske, nimamo strahu, in zatem verjetno najbolj znano partizansko Hej, brigade (hitite) Mateja Bora, tokrat pa v vsebinski, to je pesniški predelavi, pod katero se na notah podpisuje Danijela Zajc.
Dirigentka Pia Skušek, fotografije Marijan Zlobec
Feministke, hitite
razpodite, zatrite
šoviniste, seksiste s sveta.
Vse zavedne vstanite
in se skupaj borite
za enakost, svobodo ljudi.
Hej Rdečke, hitite
razpodite, zatrite
zatiralce naših življenj!
Naj se glas naš razlega
saj povsod že odmeva:
Gotov si! Fertik si! Dost je blo!
Kje so meje, pregrade
za številčne brigade?
Ne, za nas ni pregrad in ne mej!
Po trgovih oblačnih
in po mestih temačnih,
vse od zmage do zmage naprej!
V tekstu Kdor poje, zlo ne misli ? med drugim lahko preberem, da je pobudo za ustanovitev zbora Z ‘ borke dala Danijela Zajc skupaj z Anjo Kocman in da skupina deluje med aktivizmom in umetnostjo ter da duhovito sprevrača seksistična in mizogina sporočila, ki se širijo v glasbo.
“Priljubljena ljudska »Dajte dajte« iz njihovih grl zveni tako: »Mizoginom štrik za vrat, bojte se, bojte starih bab!« Z’borke ne prevetrujejo le ljudske glasbe, temveč se odzivajo tudi na popularno medijsko produkcijo, na primer s priredbo pesmi »Ladies night«. Zborovodkinja Pia Skušek pravi, da je bilo ravno v času, ko se je zbor ustanavljal, na vsakem koraku mogoče poslušati komad »Blured lines«, ki v besedilu zanika jasno določljivo mejo med konsenzualnim seksom in posilstvom. Del repertoarja Z’bork se opira tudi na melodije partizanskih pesmi. »Feministke, hitite« je denimo nastala po melodiji »Hej, brigade«, najprej pa so jo v okviru predstave Fem TV 2.0 izvedle_i mednarodni Feministični in queerovski festival Rdeče zore, Lezbično-feministična univerza in KUD Transformator.
Ko Z’borke govorijo o seksizmu, ne mislijo le na sporočila v besedilih pesmi, temveč opozarjajo, da je zborovska kultura v Sloveniji nasploh tradicionalistična in konservativna ter služi za vzvod širjenja šovinističnih ideologij. Pri tem ima zborovsko petje v Sloveniji velik vpliv, saj je vanj vključenih več kot 64.000 ljudi (cerkveni zbori niso všteti). Kot še pripovedujejo, je na zborovskih revijah in tekmovanjih repertoar strogo zamejen, določena so obdobja, iz katerih je treba zapeti posamezno pesem, pogosto so vključene tudi sakralne pesmi. Nastopi na teh prireditvah prinesejo reference, s katerimi se pridobiva točke na razpisih, a če bi se Z’borke udeležile teh prireditev, bi morale zavreči svoja načela.
»Zato pa obstajajo avtonomni pevski zbori, ki se upirajo vladajoči ideologiji. Edino s samoorganizacijo in avtonomijo lahko pretreseš zborovsko kulturo,« pravi ena od članic Z’bork. Z’borke se trudijo delovati nehierarhično in odločitve sprejemati s konsenzom. Seveda tudi pri njih prihaja do razlik, predvsem zaradi različne količine znanja, ki so ga prinesle v skupino. Če zborovodkinje ni, vaja običajno odpade. A Pia Skušek zase pravi, da je bolj strokovna sodelavka kot avtoriteta. Da bi se izognile nepogrešljivosti posameznih oseb, Z’borke neenake položaje moči nenehno ozaveščajo in skrbijo, da se znanje ne koncentrira le pri nekaterih.” (po Spol.si)
Z’borke delujejo od 9. marca 2014. Niso mislile biti ženski zbor, a je na avdicijo prišel le en moški, ki si je to sploh upal. Menda jih je samo petnajst, približno toliko jih je nastopilo včeraj, morda jih je bilo samo trinajst.
Moram priznati, da Hej, brigade lepo zveni(jo) tudi v novi, ženski verziji. Zakaj pa ne, saj bi jo ali so jo pele tudi partizanke. Matej Bor v partizanih ni delal delitev. Sedaj so za moške “hujši časi”.
Marijan Zlobec