Cankarjev dom v Shakespearovem letu nadaljuje s praznovanjem. Po Verdijevem Otellu prihaja na oder Gallusove dvorane slavni Verdijev Macbeth v moderni priredbi; avtorja zasnove, oblikovalca scenografije in režiserja Bretta Bailyja, na glasbo Fabrizia Cassola po Verdijevi operi. Ansambel bo vodil dirigent Premil Petrović. Predstava v italijanskem Verdijevem izvirniku njegove operev sicer v prevodu Arriga Boita bo 23. februarja. Traja 105 minut.
Owen Metsileng kot Macbeth, vse fotografije Nicky Newman
Ker predstave še nisem videl, ampak bom verjetno šel že na ponedeljkovo generalko, naj najprej povzamem nekaj vtisov iz tujih kritik.
»Cassolova glasbena priredba je resnično mojstrska, krčenje partiture se zdi kot pravo preoblikovanje in ne samo prazno redčenje Verdijeve glasbe. Njegov Macbeth v izvrstni izvedbi 12-članskega orkestra pod vodstvom Premila Petrovića poganja strast te prevzemajoče partiture. Koncept, pripojen glasbi, té ne pogasi, temveč jo nadgradi.« (David Fick, Broadway World)
»Iz dvorane pridemo ne samo pretreseni in vzneseni, temveč tudi navdušeni nad tem, kako je Shakespeare kreativno navdihnil Verdija, ta pa Bretta Baileyja.« (Rupert Christiansen,Telegraph)
Opero Macbeth je kot rečeno zasnoval, oblikoval in režiral južnoafriški režiser svetovnega slovesa Brett Bailey, ki se je na evropskih odrih, kot povzemam iz predstavitvenega programa, proslavil s predstavami, kot so Exhibit B, Orfeus in Big Dada. Njegove predstave so gostovale po skoraj vseh celinah. »Naš afriški Rimbaud«, kot ga je imenoval eden od kritikov, stare evropske zgodbe cepi na afriška tla. Po ogledu njegovih predstav Medeja, Orfej ali Macbeth se evropski gledalec vpraša, ali ni bilo nemara nasprotno, ali se niso te zgodbe priselile v Evropo iz Afrike?
Opera Macbeth je bila prirejena za deset temnopoltih južnoafriških opernih pevcev; trije so solisti (Macbeth, Lady Macbeth in Banquo), sedem pa zboristov oziroma v drugih vlogah (Čarovnice). Dvanajst je glasbenikov, večinoma “jugoslovanskega” porekla (pet godal, pet pihal, dve tolkali). Med njimi igra flavto Jasna Nadles. Fabrizio Cassol je sodeloval že z umetniki, kot so Anne Teresa De Keersmaeker, Alain Platel, Faustin Linyekula, Luc Bondy in Philippe Boesmans.
Igral bo No Borders Orchestra
Premil Petrovic je večkrat nagrajen in mednarodno proslavljen srbski dirigent, ki deluje v Berlinu. Najraje se predaja nenavadnim projektom ter obsežno ustvarja na Hrvaškem, v Srbiji, Nemčiji, Avstriji in na Portugalskem. V Macbethu bo vodil lastno zasedbo – z nagradami ovenčani No Borders Orchestra, ki je razburkal evropske kroge klasične glasbe.
Owen Metsileng kot Macbeth in Nobulumko Mngxekeza kot Lady Macbeth
Shakespeare je tragedijo o Macbethu, škotskem kralju, zaslepljenem z voljo do moči in njegovi oblastiželjni Lady Macbeth, napisal med davnima letoma 1599 in 1606 v času vladanja angleškega kralja Jamesa I., ki je bil pred tem škotski kralj James VI.
Prvič je bila verjetno uprizorjena leta 1611 v Globe Theatru v Londonu.
John Singer Sargent – Ellen Terry kot Lady Macbeth, 1889
Škotski general Macbeth na poti domov iz boja s svojim sobojevnikom Banquom sreča čarovnice, ki mu prerokujejo, da bo postal škotski kralj. V domačem gradu s soprogo Lady Macbeth skujeta zaroto proti dobremu kralju Duncanu. Krvavemu umoru kralja sledi brezkončno prerivanje krvi, da bi se novo ustoličena kralj in kraljica, katerih spletke so ostale neodkrite, obdržala na oblasti. Pokoplje ju lastni pohlep po oblasti, ki ju potegne v blaznost in povzroči njun propad.
Umirajoči Macbeth v filmu Akire Kurosawe
Verdi je opero Macbeth po Shakespearovi tragediji napisal leta 1847 in je prva izmed treh njegovih oper na Shakespearove drame (Otello, Falstaff). Od svojega nastanka je Verdijeva opera že v 19. stoletju doživela številne predelave.
Henry Fuseli – Macbeth se pogovarja s tremi čarovnicami, 1793
Shakespearova tragedija je skozi stoletja navdihnila številne druge umetnike, od filmskih režiserjev Orsona Wellesa do Akire Kurosawe, skladateljev od Richarda Straussa do Duka Ellingtona ter slikarjev od Henryja Fuselija do Williama Blakea in Johna Singerja Sargenta.
Prerokovanje čarovnic
Glasbena priredba ohranja Verdijevo specifiko
Južnoafriški gledališki režiser Brett Bailey je Macbetha postavil po svoje. Priredbo Verdijeve glasbe je naročil izurjenemu belgijskemu skladatelju Fabriziu Cassolu, ki ohranja vso specifiko Verdijeve partiture s poudarkom na velikih arijah protagonistov, na kožo pisanim izvrstnim temnopoltim pevkam in pevcem, ki so tudi odlični igralci.
Owen Metsileng kot Macbeth nad umorjenim kraljem Duncanom
Tragedijo o Macbethu pa si je zamislil kot zgodbo v zgodbi gledališke skupine beguncev iz demokratične republike Kongo v begunskem taboru. Amaterska skupina naleti na zaboje, polne kostumov, rekvizitov, librettov in starih posnetkov opere Macbeth. Ob brskanju med temi predmeti se jim porodi misel, da bi sami lahko uprozorili Macbetha, saj v njem odkrijejo številne povezave s položajem v svoji domovini, ki jo uničujejo okrutni klanski boji za oblast in prevlado nad z rudniki zlata bogatim ozemljem.
Macbeth je vedno lahko sodoben, iz preprostega razloga, ker je zgodba “cepljiva”na vsakršen režim, politični sistem, v domala vsakršno državo, skratka v človekov pohlep po oblasti ne glede na ceno, ta pa je najprej in predvsem zločin. A zakaj je tako na svetu, tega ni vedel niti Shakespeare.
Marijan Zlobec