Štiristoletnica smrti slavnega angleškega dramatika Williama Shakespearea je imenitna priložnost za uprizoritev Verdijeve opere Otello v koprodukciji med Opero in baletom SNG Ljubljana in Cankarjevim domom na največjem slovenskem odru v Gallusovi dvorani. Pred četrtkovo premiro v prvi pevski zasedbi in petkovo ponovitvijo v kompletni drugi zasedbi je velik izziv za vse nastopajoče, sodelavce in kajpada za občinstvo vseh generacij, ki je proti koncu januarja že navajeno na kako veliko operno predstavo v Cankarjevem domu.
Branko Robinšak kot Otello, fotografije s predstave Darja Štravs Tisu
Otello je sicer bil že na tem odru, bolj sicer kot prenesena in scensko razširjena predstava iz ljubljanske opere, a je bila kompletna in smo lahko občudovali marsikaterega solista, če se spomnimo samo gostovanja svetovno znanega slovenskega zamejskega tenorista Carla Cossutte (Karla Košute) v naslovni vlogi.
Carlo Cossutta kot Otello
Pa prav tako pokojnega Dimitrija Damjanova v naslovni vlogi, pa Ferdinanda Radovana kot Jaga, Ane Pusar Jerič kot Desdemone, Božene Glavak kot Emilije…
Na koncu današnje dolge tiskovne konference v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu smo slišali, da je 21. januar kot dan premiere rojstni dan dirigenta predstave Jaroslava Kyzlinka, prav tako slavnega tenorista Placida Dominga, ki slavi štiridesetletnico svoje interpretacije Otella v milanski Scali leta 1976. Domingo ima sicer 75. let (če ne kako leto več, saj mnogi dvomijo o pravem letu njegovega rojstva leta 1941). No, na tiskovni konferenci ni bilo rečeno, da je one slavne predstave v Scali dirigiral naš, kot se je sam izrazil, Carlos Kleiber in da je bil posnetek po radijskem prenosu premiere pred približno petnajstimi leti natisnjen ilegalno v Sloveniji, ker je Kleiber prepovedal širjenje posnetkov, ki jih sam ni avtoriziral. Teh posnetkov pa je kar veliko, od Bayreutha in Londona do Münchna in Milana. V Sloveniji so to lahko natisnili, ker tedaj še ni bila članica EU.
Direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, vse fotografije Marijan Zlobec
Če bi sklenil splošni vtis s tiskovne konference, je ustvarjalno zadovoljstvo enotno in celovito, kar pomeni, da nismo slišali ne pomislekov, kaj šele dvomov. Predstava bo namenjena gledalcem vseh generacij, posebej bo nagovarjala mlade tako z razkošno scenografijo Walterja Schütza kot s kostumografijo Mateje Benedetti.
Ravnatelj SNG Opere in baleta Ljubljana Peter Sotošek Štular
Režiser Otella Manfred Schweigkofler je v Cankarjevem domu že postavil na oder Offenbachove Renske nimfe, ki so tedaj kot prva mednarodna uprizoritev pogrešane partiture vzbudile velik mednarodni odmev s prihodom kakih dvajsetih tujih kritikov v Ljubljano
Nagovor umetniškega vodje opere Rocca z umetniško ekipo Otella
Morda iz njegovega nagovora najbolj preseneča, da ima Shakespearea in še posebej njegovo tragedijo Othello (najbolj pa prvo dejanje) za nekaj najboljšega v svetovni literaturi. Prav tako je navdušen nad intenziteto in strnjenostjo Shakespearovega teksta v italijanski obdelavi Verdijevega libretista Arriga Boita, ki je bil sam izjemno nadarjen skladatelj z žal precej nesrečno usodo.
Režiser Manfred Schweigkofler
Režiser je opozoril na razvojni lok predstave, ki nekako vodi od časovne identitete Shakespearove drame iz začetka 17. stoletja vse bolj proti razvijajočemu se modernizmu in konča v neki nam bolj prepoznavni dobi, kar našemu času, k čemur je morda, kot bomo šele videli, največ prispevala mlada slovenska kostumografka Mateja Benedetti. Režijski koncept poudarja večnost zla v človeku, ki bi se v predstavi pokazalo kot prepričljiva in hkrati aktualna sedanjost nekako v stilu moderne recepcije sveta in oblikovanja njegove podobe, kot jih zlasti mladi prepoznavajo preko MTV in drugih modernih nosilcev informacij ter še bolj programov. Režiser želi nagovoriti z Verdijevo celostno umetnino še posebej mlade, kar je logično, saj starejši Verdijevo mojstrovino poznajo že od prej in tudi oni čakajo na kaj novega in prepričljivega.
Manfred Schweigkofler je v svoji interpretaciji Otella še posebej opozoril na kontrast anticreda Jaga in Desdemonine molitve Ave Maria, kjer se pokaže vsa bipolarnost, črno in belo v operi, zlo in dobro. Ves karakter predstave bi lahko označili kot voljo do moči in nadvlade s spletkarjenjem.
Dirigent Otella Jaroslav Kyzlink
Dirigent Otella Jaroslav Kyzlink je pohvalil ansambel in zgledne akustične možnosti v Cankarjevem domu tako za velik orkester v polni sestavi kot velik zbor. Tu so lahko študirali partituro do detajlov. Še posebej pa je opozoril na redkost v sodobni operni produkciji, namreč da Otella ustvarja Ljubljanska opera sama s svojimi pevci, razen enega, gosta iz Slovaške, ki bo Otella pel na reprizi, to je tenorist Michal Lehotsky. Povsod drugod pojejo Otella gostujoči solisti. Dirigent je ob analizi partiture spoznal izredno intenziteto in gostost Verdijevega glasbenega zapisa, ki terja od nastopajočih v dve uri in deset minut dolgi predstavi (brez vštete ene pavze) (opera je sicer napisana v štirih dejanjih) izredno koncentracijo.
Kostumografinja Mateja Benedetti in scenograf Walter Schütze
Scenograf Walter Schütze je poskrbel za monumentalno scenografijjo, kostumografka Mateja Benedetti pa za kostume, v katerih je združila nekaj sodobnih, da ne rečem modernih in aktualnih stilov, značilnih za mlado generacijo; od japonskih kostumov prek rockovskih do motorističnih.
Branko Robinšak
Med pevci so imeli besedo na tiskovni konferenci Branko Robinšak kot Otello, Jože Vidic kot Jago in Martina Zadro kot Desdemona. Kaj govorijo solisti o svojih vlogah je manj zanimivo kot kako jih pojejo, zato počakajmo.
Zasedba bo potemtakem dvojna: Branko Robinšak in Michal Lehotsky kot Otello, Martina Zadro in Urška Breznik kot Desdemona, Jože Vidic in Marko Kobal kot Jago, Nuška Drašček Rojko in Irena Parlov kot Emilija, Aljaž Farasin in Dejan Maksimilijan Vrbančič kot Cassio, Matej Vovk in Andrej Debevec kot Roderigo, Peter Martinčič in Saša Čano kot Lodovico, Zoran Potočan in Juan Vasle kot Montano ter Robert Brezovar in Rok Bavčar kot Glasnik.
Poleg opernega zbora pod vodstvom Željke Ulčnik Remic (vojaki in mornarji Beneške republike, beneški plemiči in plemkinje, ciprsko ljudstvo, vojščaki) nastopa baletni ansambel, poleg velikega orkestra nastopajo še fanfare (šest trobilcev). Dodajmo še drugo dirigentko predstave Živo Ploj Peršuh, oblikovalca luči Andreja Hajdinjaka in koreografa Lukasa Zuschlaga. Skupaj je do 3. februarja napovedanih deset predstav.
Marijan Zlobec