Marko Munih praznuje osemdesetletnico. Malo glasbenikov doživi tako prisrčen, topel, iskren, samozavesten in ponosen sprejem ob rojstnem dnevu kot ga je on na predvečer svojega jubileja v Ljubljani; najprej v dvorani Društva slovenskih skladateljev in zatem še v Plečnikovem hramu v Križankah. Ko to pišem in dajem bralcem v branje, je točno polnoč in tako Marku Munihu lahko prvi voščim za njegovo današnji visoki življenjski jubilej.
Marko Munih je dirigiral zboru Lipa zelenela je…, vse fotografije Marijan Zlobec
Zakaj je ravno on tako priljubljen, cenjen in spoštovan? Vprašanje je povezano z več kot petdesetletnim aktivnim delom kot dirigent, najprej različnih zborov, še posebej na začetku z APZ Vinko Vodopivec, potem APZ Tone Tomšič (1965 – 1975) in Komornim zborom RTV Ljubljana (1971 – 1979), zatem Lipa zelenela je…, po upokojivtvi leta 2006 pa še z vrsto zborov doma na Tolminskem in Goriškem. Koliko orkestrom je dirigiral, koliko programov je imel, koliko slovenskih novitet je krstil…, o tem govori prva izmed dveh monografij o njem, ki ju je hkrati izdala založba Didakta in so ju skupaj predstavili v dvorani Društva slovenskih skladateljev.
Oktet Simon Gregorčič je s pesmijo počastil Marka Muniha
Munih je bil aktiven več kot petdeset let, morda šestdeset ali celo še več, če spomnimo in vključimo še njegov začetek nastopanja na javni produkciji dijakov Zavoda za glasbeno vzgojo v Ljubljani (leta 1953). Kot dijak je prebival v Dijaškem domu Ivana Cankarja in so bili njegovi domski in glasbeni kolegi kasnejši zelo prepoznavni in cenjeni glasbeniki, kot Vinko Globokar, Anton Nanut, Boris Švara, Oskar Kjuder…Preselitev iz Tolmina v Ljubljano je bila pogumna in predvsem glasbeno usodna; že na prvem obisku simfoničnega koncerta z izvedbo Schubertove Nedokončane simfonije ga je tako “zadela”, da se je odločil:”Glasbenik bom!”
Urednik Zdravko Duša
Prvo knjigo o Marku Munihu, monografijo Moje izrazno sredstvo so roke Umetniška pot Marka Muniha je napisala muzikologinja dr. Sonja Kralj Bervar, oblikoval jo je Klemen Kunaver in uredil izklušeni urednik Zdravko Duša, Munihov rojak. Izid je sofinancirala Javna agencija za knjigo RS, podprli pa še Riko, Festival Ljubljana in Javni sklad za kulturne dejavnosti RS.
Čestitka predsednika Društva slovenskih skladateljev Nenada Firšta
Monografija dr. Sonje Kralj Bervar Moje izrazno sredstvo so roke je bila zasnovana kot priprava na Munihov jubilej in je nastajala leto in pol. Potrebno je bilo zbrati ogromno gradiva, pri čemer pa je sam dirigent imel doma zajetni osebni ahiv, poleg NUK, RTVS, SF, Dokumentacije Dela, APZ Tone Tomšič…
Dr. Sonja Kralj Bervar
Kraljeva se je že na začetku osredotočila na umetniško pot Marka Muniha in njegov prispevek k bogatitvi slovenskega glasbenega življenja.
Marko Munih je bil ganjen nad tolikšno pozornostjo
Munihovo umetniško dejavnost je predstavila kronološko, od glasbenih začetkov, študija dirigiranja v razredu dr. Danila Švare na ljubljanski Akademiji za glasbo ter izpopolnjevanja pri slovitem Lovru von Matačiću v Frankfurtu. Jedro knjige je namenjeno Munihovim profesionalnim dosežkom in dolgi umetniški poti.
Direktor založbe Didakta Rudi Zaman na predstavitvi
Med drugim podrobno predstavlja Munihovo sodelovanje s Slovensko filharmonijo, Akademskim pevskim zborom Tone Tomšič, Komornim zborom Radiotelevizije Ljubljana in Simfoničnim orkestrom RTV s temeljnimi podatki, ki jim sledijo poglavja z natančnejšimi opisi pomembnih mejnikov na umetnikovi poti, s poudarkom še na izboru kritik. Munih je bil dolga leta zaposlen na RTV Ljubljana oziroma zatem RTV Slovenija. Bil je odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov Radia Slovenija (1979 – 1995).
Marko Munih je odgovarjal na vprašanja Sonje Kralj Bervar
Naslov monografije je citat iz Munihovega pogovora. Napoveduje vodilni motiv monografije, ki ga predstavljajo njegove misli iz različnih življenjskih in profesionalnih obdobij.Oblikovalec knjige Klemen Kunaver je vsako poglavje uvedel s stilizirano fotografijo mojstrove roke, celotno knjigo pa odel v barve njegove domače Soče.
Munihova zahvala avtorici knjige Maestro Marko Munih Danici Taljat
Zadnji del monografije predstavlja Munihov prispevek k razvoju ljubiteljske zborovske kulture, misli uglednih glasbenih umetnikov in snovalcev glasbenega življenja, ki so del glasbene poti prehodili z njim. Recenziji knjige sta napisala muzikolog dr. Matjaž Barbo in skladatelj mag. Pavel Mihelčič.
Marko Munih je vedno bolj žarel od zadovoljstva
Kot je poudarila Sonja Kralj Bervar, predstavljajo možnost nadaljnjih muzikoloških in glasbeno zgodovinskih raziskovanj priloge v njeni knjigi s seznamom pomembnejših koncertov Marka Muniha, seznamom krstnih izvedb slovenskih skladateljev (nad sto) ter seznamom posnetkov (nad tisoč), ki so nastali pod njegovo taktirko in jih hrani RTV Slovenija. Žal je avtorica iz seznama izpustila veliko število koncertov, na primer sodelovanje Komornega zbora na Tribuni glasbene ustvarjalnosti Jugoslavije v Opatiji, njegov koncert v Firencah, zborovska tekmovanja in dosežke na njih APZ Tone Tomšič, turneje in pomembna mesta od Rusije do Anglije, od Italije do Nemčije, od Avstrije do Finske, od Francije do Belgije…In seveda Jugoslavije (Beograd, Novi Sad, Niš…).
Nabito polna dvorana Društva slovenskih skladateljev
Munih je gostoval v mnogih državah, samo z APZ Tone Tomšič po vseh Evropi, v ZDA in Kanadi, potem s Komornim zborom v Italiji in na Češkem, posebej v Pragi na snemanju dokumentarnega filma o zboru in češki zborovski kulturi v povezavi s slovensko z režiserjem Franom Žižkom, s Simfoniki RTV Slovenija dvakrat v ZDA…
Danica Taljat predstavlja svojo knjigo o Munihu in njegovem rodu
Munih je doma iz ugledne družine iz Mosta na Soči, o kateri je posebno knjigo napisala s pomočjo družinskih dokumentov Marka Muniha slavistka in rojakinja Danica Taljat. Knjigi je dala naslov Maestro Marko Munih Sotočje življenja in glasbe Monografija ob umetnikovi 80 – letnici.
Munihu je čestital direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek
Knjiga je celo za dobre poznavalce Marka Muniha več kot le prijetno presenečenje, saj je prepolna gradiva, ki je malo znano in kaže na širšo podobo slovenske kulture na Primorskem tako v času pred prvo svetovno vojno, med njo in zatiranjem slovenstva italijanskega fašizma ter nasploh obdobje med obema vojnama, potem pa povojni čas Munihovih.
Čestitkam sta se pridružila tolminski župan Uroš Brežan in direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS mag. Igor Teršar
In zakonca dr. Sonja Kralj Bervar z možem, predsednikom državnega sveta RS Mitjo Bervarjem
Avtorica je imela na voljo rodovnik Munihovih za šest kolen nazaj, do sredine osemnajstega stoletja, tako da je lahko sestavila zgodbo, kakršnih je na Tolminskem malo. Podrobno branje bo bralcu, ki izhaja zgolj iz poznavanja dirigenta Marka Muniha osvetlilo marsikateri dogodek, njegovo družino, vsaj od dedov in staršev, bratov, sorodnikov, sosedov, sovaščanov…
Napitnica ob Munihovem jubileju
Kultura je v družini prevladala, čeprav so bili Markovi predniki spretni trgovci…A tudi glasbeniki.
Munih je od sredine šestdesetih in do sredine sedemdesetih let vezal nase nekaj generacij študentov vseh fakultet tedanje Ljubljanske univerze v APZ Tone Tomšič; za to desetletje pravi, da je bilo zanj najlepše in ima iz tega časa prijatelje vse do danes, torej petdeset let, kar se je prepoznalo še s skupno pesmijo v Plečnikovem hramu.
To je bila generacija, ki se je zavedala razcveta tedanje Jugoslavije, moči Slovenije pod vodstvom predsednika vlade Staneta Kavčiča (pevci se spominjajo, kako so peli tedanjo slovensko himno Naprej zastava slave na proslavi tridesetega jubileja Osvobodilne fronte v veliki dvorani Hale Tivoli… Ta generacija je poleg svojega osnovnega študija gojila in obujala nacionalno kulturno in še posebej glasbeno, zborovsko dediščino… Bila je samozavestna, ponosna, pogumna, ambiciozna…sprejemala je dialog s sodobno zlasti zborovsko ustvarjalnostjo cele plejade aktualnih skladateljev…
Andrej Kerin prebira vsebino diplome pevcev zbora Lipa zelenela je za Marka Muni
Mnogi so prihajali na svoje krstne izvedbe, od Matije Tomca do Marijana Gabrijelčiča, od Danila Švare do Igorja Dekleve, od Igorja Štuheca do Alojza Srebotnjaka, od Pavla Šivica do Pavla Merkuja, od Sama Vremšaka do Pavla Mihelčiča, od Rada Simonitija do Vilka Ukmarja in najmlajših tedaj: Uroša Lajovica in Janeza Jezovška.
Tolminci so v Ljubljano pripeljali veliko torto
APZ Tone Tomšič, ki bo letos praznoval devetdesetletnico nekdanjega Akademskega pevskega zbora pod vodstvom ustanovitelja Franceta Marolta, je ostal Munihu zvest sopotnik, tovariš in prijatelj, kar se je prepričljivo pokazalo ob njegovi osemdesetletnici.
Marijan Zlobec