IO Aktiva novinarjev Dela, Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije in Mario Belovič, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije so sprejeli skupno izjavo, v kateri izražajo veliko skrb za usodo Dela in novinarjev ter drugih zaposlenih v podjetju pod novim lastnikom.
Poleg pisma se povečuje število tistih posameznikov in ustanov, ki želijo podpisati peticijo, ki je že bila objavljena v Pismih bralcev v Delu. Prav tako se povečuje število kritičnih komentarjev, ki govorijo o krizi novinarstva oziroma še bolj o krizi zaposlenih, kaj šele nezaposlenih ali le pogodbeno vezanih novinarjev v slovenskih medijih. Analiza poklicev je pred kratkim pokazala, da je novinarski poklic v Sloveniji danes najmanj iskan in zaželjen.
Skupno pismo in poziv
Odgovorna urednica Dela Mateja Babič Stermecki, foto Bobo
“Vodstvo, odgovorno urednico in lastnike Dela pozivamo, naj v luči nedavnih odpuščanj jasno in natančno pojasnijo, kakšna so merila pri odpuščanju in kako poteka “izbira”. Razumemo finančno zagato, toda način, na katerega prihaja do odpuščanj, je za DNS in SNS nesprejemljiv, saj je popolnoma netransparenten, znotraj Delove časopisne hiše pa ustvarja vzdušje strahu, tesnobe in negotovosti.
Glede na napovedano množično odpuščanje v letu 2016 in na popolno ignoriranje mnenj sindikata in sveta delavcev, od vodstva (predsednica uprave Irma Gubanec) in lastnikov (Stojan Petrič) največje slovenske časopisne hiše pričakujemo jasne odgovore in zaustavitev tega, po našem mnenju, uničujočega procesa in pristopa. Pri dosedanjem odpuščanju namreč ni bila nobenemu od socialnih partnerjev predstavljena analiza posledic na kakovost, obseg medijskih vsebin in edicij časopisne hiše, zato obstaja bojazen, da tovrstnega premisleka ni ne pri vodstvu ne pri lastniku, temveč je izključni in edini kriterij pri sanaciji podjetja stroškovni vidik.
Odgovorno urednico (Matejo Babič Stermecki) tudi javno sprašujemo, kakšno vlogo in vpliv pri kadrovski politiki ter odpuščanju imajo odgovorna urednica in resorni uredniki (uredniški kolegij). Lastnika in upravo obenem pozivamo, da pri odpuščanju ohrani kakovostna delovna mesta in kadre, pojasni poslovno strategijo, kadrovski načrt in uredniško politiko ter prihodnjo organizacijo uredništev.
58o samozaposlenih novinarjev
Razmere v novinarstvu niso ugodne niti na drugih področjih. Po zadnjih podatkih SNS v medijih dela približno 580 prekarnih novinarjev, za katere obstajajo elementi rednega delovnega razmerja, kar kaže na sistemsko deregulacijo poklica. V mnogih medijih je že jasno vidna povezava med slabo in negotovo plačanimi novinarji ter nizko kakovostjo medijskih objav.
Tabloidizacija medijskega prostora
Takšna negativna poslovna praksa, ki stavi zgolj na nizke stroške dela in jo še naprej, kljub temu, da je nezakonita, tolerira tudi država, pomeni tabloidizacijo medijskega prostora in bo že srednjeročno vplivala na uveljavljanje ustavne pravice do obveščenosti. Del tovrstne politike delodajalcev je tudi premišljeno in sistematično odstopanje od kolektivnih pogodb, s čimer se rušijo normativni okviri za urejanje odnosov znotraj podjetij. S tem se povsem onemogoča socialni dialog, ki je namenjen usklajevanju interesnih razlik in nasprotij, kar vodi v socialni konflikt.”
Marijan Zlobec