Razstava Tanje Pak v ljubljanski Galeriji Kresija na Stritarjevi ulici je še ena njena potrditev izjemne mojstrice v oblikovanju stekla, steklenih izdelkov in nasploh celovitega oblikovanja prostorov, kjer njene razstave potekajo, naj bodo v zaprtem ambientu ali na prostem. Tanja Pak je naša največja estetičarka v oblikovanju stekla in hkrati verjetno z največjo tradicijo in osebnim opusom, prav tako mednarodnimi priznanji.
Tanja Pak v Galeriji Kresija, vse fotografije Marijan Zlobec
Tanja Pak je tokratni razstavi dala naslov med – dih, kar bi pomenilo nekako čas in prostor “od enega do naslednjega trenutka”, kot lahko preberemo verz iz njene pesmi v zloženki.
“V belino so oblaki nosili tišino mojih misli/ besede se niso hotele izreči/ preglasno bi odmevale v praznini/ od enega do naslednjega trenutka/ lebdečega v brezčasju/ je zadržan dih/ je prostor med vdihom in izdihom/ je nekaj vmes/ med – dih/ ne – dih/ je polje pred črto/pred Biti in NeBiti.”
Če rečemo, da je Tanja Pak postala pesnica in celo filozofinja, ne bi veliko zgrešili. Zaveda se pomena človekovega prisluha samemu sebi, svojemu bistvu, miru, notranji uravnovešenosti in uravnoteženosti. V steklu bele ali črne barve najde najpomembnejši kontrast aristokratskega duha in porekla, obline in reliefe, ki poudarjajo tako gladkost in čistost misli kot razvejanost, razbrazdanost ter razburkanost človekovega čustvovanja.
Ona je kot nekakšno “lakmusovo steklo” počutja sodobnega človeka, v katerem je kljub vsemu še vedno močna želja po lepoti, senzibilnosti, čistosti, ambientu oblikovane harmonije, zato v razstavnem prostoru toliko posegov v celotni ambient, v katerem nič ne manjka in ni ničesar preveč. Morda manjka le glasba po njenen izboru.
Marijan Zlobec