Slavni slovenski kipar bosanskih korenin Mirsad Begić je po že svetovno znanih vratih ljubljanske stolnice sv. Nikolaja dokončal in včeraj slavnostno odprl nov portal novomeške škofijske cerkve v počastitev svetega leta usmiljenja ter 650. obletnice ustanovitve Novega mesta. Ob tej priložnosti je v dvorani novomeške škofije pripravil še razstavo Arheologija življenja in smrti.
Begić je monumentalen kipar, izjemen portretist, risar, oblikovalec prostorov in instalacij v vsakršnih ambientih, od kostanjeviške cerkve do starih portoroških skladišč soli (Monfort); v njegovem opusu, ki še ni dočakal celovite retrospektivne razstave v enostransko in lobijsko usmerjeni Moderni galeriji, se prepletajo vse prvine kiparstva in slikarstva, ne nazadnje oblikovanje prostora in s postavitvami spomenikov še urbanizma in arhitekture (spomenik županu Ivanu Hribarju ob Ljubljanici, škofu Frideriku Ireneju Baragi v Kranju, Antonu Ažbetu v Münchnu, Jožetu Plečniku v Pragi, mučeniškemu duhovniku Filipu Terčelju v Ajdovščini, Srečku Kosovelu v Sežani in Tomaju, Venu Pilonu v Ajdovščini, papežu Janezu Pavlu II. v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, Petru Božiču v ljubljanskih Stožicah, Jožetu Tisnikarju v Slovenj Gradcu, Francetu Sušniku na Ravnah, Petru Pavlu Glavarju v Komendi, Antonu Aškercu v Senožetih, Franu Saleškemu Finžgarju v Želimljem, Janezu Drnovšku v Zagorju, Žigi Zoisu na pročelju njegove palače na Bregu v Ljubljani, etnologu in narodopiscu Vinku Möderndorferju v Mežici…).
Umetnik si je vrata zamislil kot enovit, nesimetrično zasnovan in bogato razčlenjen relief, je s svojim komentarjem in analizo postavitev vrat pospremil umetnostni zgodovinar, prof. dr. akademik Milček Komelj.
“Na tako zamišljenem reliefu je kipar polnoplastična portretna obličja in druge motivne sestavine v različnih reliefno – prostorskih nivojih soočil v gledališko obarvan “panoptikum” prizorov, ki učinkujejo kot živo otipljiva simbolična vizija.
V vertikalno usmerjen hkrati simbolno in konkretno oživljen duhovni ambient, v katerem pri vrhu kraljuje v najplitvejšem reliefu izoblikovan novomeški kapiteljski grb, je v zgornji predel vrat vključil obličja treh dolenjskih blaženih, Alojza Grozdeta in dveh izmed drinskih mučenk, redovnic “hčera božje ljubezni”, sester Marije Krizine Bojan in Marije Antonije Fabjan.
Na čast mestnega jubileja je pod njimi, umaknjenega v levo, izoblikoval še poprsje ustanovnika Novega mesta, habsburškega cesarja Rudolfa IV., ki ga, celopostavno sedečega na prestolu, sicer poznamo z novomeškega mestnega grba…”
“Begićeva nova kapiteljska vrata so že zaradi zasnove figur v bistvu vsaj toliko starinska kot moderna, kar je docela v skladu s častitljivo starodavno gotsko cerkvijo, ki so jo obogatila…S takimi Begićevimi vrati si je novomeška škofovska kapiteljska cerkev zagotovila novo ustvarjalno pridobitev, osmišljeno v nevenljiv bronen spomin, in z njo na novo izpričala naklonjenost umetnosti, ki ostaja trajna.”
Mirsad Begić pripravlja spomenik Maksu Fabianiju v Ljubljani na Roški ob iztekajočem se Fabianijevem letu, ki je zaznamovalo tako Slovenijo kot Avstrijo in Italijo ter z nekaterimi projekti še ni dokončano (npr. razstava v Novi Gorici) oziroma je že napovedano še v prihodnjem letu.
Marijan Zlobec