Zlobec, lahko je biti general po bitki


Članek Dvorana ni vstala niti za Tino Maze je še vedno zelo bran in je že presegel število 50 tisoč samo na WordPressu. Še več, dosegel je že 92 držav po vsem svetu. Ne vem, koliko so komentarji dosegljivi zunaj mojega uredniškega zaslona, a zdi se mi smiselno dodati nekaj kratkih razmišljanj, zlasti ona o meni, ker nisem vstal za gospodično Tino Maze, če sem v resnici tako čutil oziroma sem bil prepričan, da si je za vse svoje uspehe v svetu in verjetno ob koncu svoje dolge ter z rezultati in priznanji, odlikovanji, medaljami in pokali nepredstavljive kariere še posebej zaslužila. Že enkrat zmagati na svetovnem tekmovanju, je povprečnemu smučarju, kaj šele zgolj ljubitelju nepredstavljivo veliko!

 

IMG_8050.JPG

Kritika mene, ker sem zapisal stavek, da bi mislili, da se mi je zmešalo, če bi sam in prvi vstal ter odločno zaploskal, je stoodstotno upravičena. Priložnost, da bi se izkazal, sem zamudil in se gospodični Tine Maze javno opravičujem.

Poglejmo sedaj nekaj komentarjev:

“Robotiziran narod brez duše in sočutja za soljudi; glavno da so samovšečni, naduti, imajo nove avte ,velike hiše, pomembne prijatelje; to je glavna odlika slovenskega naroda. Hvala bogu, da nisem Slovenec.” (Milan Dukić)

“To, da bi drugi rekli Zlobcu se je zmešalo, je pa vredno več kot vstati Tini Maze v čast …” (Borut)

“Vstali niso le povabljenci v dvorani, ki so v glavnem poltroni slovenske tranzicijske politike. Vsi ostali Slovenci pa Tini Maze odkrijemo klobuk ali vstanemo v znak spoštovanja njenim športnim dosežkom.” (Janez Novak)

“Spoštovani V vseh Vaših besedah sem videl moje misli. Saj se ne znamo dovolj ceniti in iskazati čast tistim ki so uspeli, zelo radi se hvalimo z dosežki uspešnih, da bi jim pa iskazali čast ….To pa niso jemali v šoli, ali pa so takrat špricali šolo….. Pa ne bom dolgovezil. Fovšija nima meja in to za Slovence posebej velja … Čestitke Tini in vam za izražen pogum … in dosežke. Še enkrat KOMPLIMENTI…” (Janez Rozman)

“Vsekakor je to, da avtor tega bloga ni vstal…tudi odraz tega, da se Slovenci vedno oziramo na to, kaj bodo pa drugi rekli…Če si tako čutil, zakaj nisi bil ti premik ledene gore in VSTAL in začel NORO ploskati…svetovnemu uspehu naše Tine…Če bi bila tam, bi naredila točno to…sploh, če bi tako čutila tisti moment…” (Alenka BP)

“Nekdo mora prvi vstati.” (Mika)

“Le to. Uh kakšen komentar.” (Mihael Cenc)

“Ko bi vstal, bi tudi drugi; kdor ne bi, bi bil on postal budala.” (Družba enakih)

“No če bi bila jaz v dvorani, bi vsatla in zaploskala, pa še zavpila Bravo, pa naj si mislijo kar hočejo. Ampak v dvorani očitno niso bili pravi ljudje.” (Darja Kürner)

“Naslednjič le vstanite in zaploskajte. Odličen članek.” (Katarina)

“Prepoznati veličino zmore razgledan človek, priznati jo zmore kulturen človek, javno se ji prikloniti pa zmore pokončen človek. Koliko Slovenc’lnov premore vsaj eno od teh lastnosti?” (Edo)

“Razmišljanje na mestu. A zanimiv komentar heroja po bitki, ki bi lahko vstal tudi sam.” (Benka Pulko)

“Dokler zaradi: “Zlobcu se je zmešalo!” v smislu, da se ne želimo izpostaviti ne reagiramo tako, kot sami čutimo, ne smemo pričakovati sprememb … Kaj pa če so vsi tako razmišljali?” (Vesna Babič)

“Ljudje vstanejo, ko to želijo in ne na željo posameznika. Tako je v Severni Koreji. Zato vam predlagam, da menjate za vas slabe ljudi in se tja preselite.” (David)

Dodajam še komentarje na FB in dodatek na WP

“Pa vendar le ni vedno tako. Na podelitvi Borštnikovega prstana so ljudje v dvorani spontano vstali že večkrat. Posebej prisrčno se je to čutilo, ko je prstan dobil Aleksander Valič. Bil sem tam, sem vsako leto in vsako leto vstanemo.
Sklepam, da je morda razlog, da je Gallusova dvorana preveč ‘zapeta’ in da tam ljudje pač ne vstanejo, najbrž so stoli nerodni, če se malo pošalim.
Ne kar obupat nad Slovenci, saj znamo, ne prav velikokrat, ampak vendar. Smo pač bolj introvertiran narod. Srbi vstanejo za vsako figo, tudi za dober kozarec marmelade. Če prevečkrat vstaneš, te bolijo noge.” (Primož Sark)

“Seveda mojega komentarja tukaj ni kopiranega, saj sem dokazal, da Slovenci vendarle vstajamo, ‘krivdo’ za sedenje pri Tini Maze pa sem ‘naprtil’ bolj dvorani in navadam v tej dvorani, saj drugje se to dogaja tako kot marsikje po svetu (primer SNG Maribor in Borštnikove nagrade)
V premislek še enkrat! (Primož Sark)

Odličen in resničen zapis. Taki smo … Delim.” (Marjanca Kočevar)

“Prvič sem jo srečala in v trenutku me je prešinilo vprašanje: Kako je vse to zmogla? Moje občudovanje draga Tina.” (Tina Mauko)

“Spomnim se je, ko sploh še ni bila slavna. Sedela je v koči , za mizo slovenske ženske reprezentance v Innerkremsu. Pristopila sem in dekleta prosila, če mi popazijo hčerkico, da bom lahko odpeljala eno furo. Prva se je odzvala v prisrčni koroščini in takoj sem vedela, da ji lahko zaupam otroka.” (Barbara Suša)

“Čudovito napisano.” (Nives Vidrih)

“Hvala, Nives ! Ali veš, da sta bila moj pok. oče Drago Suša in tvoj oče Boris sošolca v gimnaziji Šentvid ?” (Barbara Suša)

“Kako res!” (Vilma Štritof)

“Barbara Suša. Pojma nisem imela, zabavno. Bom povedala očetu. Žal mi je, da je tvoj oče že pokojni, moj je pa v super formi – ampak tudi veliko naredi za to.” Nives Vidrih)

“Bedno, poznam ta občutek, odnos do domačih uspešnih in v tujini spoštovanih. Odličen prispevek k razumevanju slovenske specifičnosti.” (Mihailo Lišanin)

Odličen članek! Res smo bedni!!!” (Barbra Drnač)

“Zaključek ..mislil sem vstati.???? ..Nekdo mora bit prvi,a ne?….Tina je že zdavnaj presegla sebe…mi pa še riti ne moremo vzdigniti…To je problem zadrgnjenega Cankarjevega doma…In seveda tega, da se oziramo okoli sebe, če je že kdo naredil kaj (vstal npr.), potem bomo pa tudi sami….pa tudi, če mislijo, da se nam je zmešalo…No, zato vaš članek zame ni spodbuden….Sama vem, da bi zaplesala od sreče, da je med nami tako Velika rojakinja,pa tudi, če se vsa srenja na trepalnice postavi…Še zacvilila bi, vem, da bi in sem že…pa me ni prav nič sram…Še vedno paradiram brez prisilnega jopiča…” (Damjana Golavšek)

“Se strinjam, da članek ni spodbuden, a če ne vstanejo prvi tisti, ki se s Tino Maze poznajo že desetletja in so ali so bili najvišji športni funkcionarji…?” (Marijan Zlobec)

“Jaz sem tudi mislila vstati, pa je že aplavz bil tako beden, da me je vrglo nazaj na sedež!” (Tina Mauko)

“Bravo – super zapis! To bi si moral prebrati vsak Slovenec – tudi in predvsem oba predsednika.” (Aleksander Govekar)

“Jasno da bi pričakovali, da bo predsednik države Borut Pahor na sredini prve vrste prvi vstal. Dodajam nekaj držav, kjer so članek že prebrali: Južna Afrika, Nova Zelandija, Avstralija, Kanada, ZDA, Argentina, Japonska, Tajska, Mavricius, Indija, Južna Koreja, Vietnam, Oman, Katar, Tajvan (Republika Kitajska), Singapur, Rusija, vsa Evropa…” (Marijan Zlobec)

“Članek super, Tina svetovno dekle!” (Marjanca Kočevar)

“Odlično Marijan!” (Miloš Mlejnik)

“Saj boš kmalu bolj nakladen kot tvoj nekdanji dnevnik.” (Stojan Žitko)

“Morda res, da je “bil čuden že kot otrok” – a to pot je Zlobec zadel žebljico na glavico.” (Aleksander Govekar)

Sedaj mi je čisto jasno, da moram na pot po odpustek v Severno Korejo! Tam mi bodo ozdravili glavo v smislu: če čutiš, da bi moral vstati, se ne boj in ne sekiraj, če bodo drugi mislili, da se ti je zmešalo!

Marijan Zlobec


En odgovor na “Zlobec, lahko je biti general po bitki”

  1. Seveda mojega komentarja tukaj ni kopiranega, saj sem dokazal, da Slovenci vendarle vstajamo, ‘krivdo’ za sedenje pri Tini Maze pa sem ‘naprtil’ bolj dvorani in navadam v tej dvorani, saj drugje se to dogaja tako kot marsikje po svetu (primer SNG Maribor in Borštnikove nagrade)
    V premislek še enkrat!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja