V Milanu se je končala premiera Verdijeve malo znane opere Giovanna d’ Arco in s tem najslavnejši, najboj razvpit, monden, prestižen in hkrati s protesti na ulici in trgu pred opero najbolj osovražen kulturni dogodek v Italiji. To je začetek nove operne sezone v milanski Scali. Tretjič po letu 1845 in 1865 so v Scali uprizorili malo znano in še redkeje uprizarjano Verdijevo opero Giovanna d’ Arco. Opero je Verdi napisal v borih 28 dneh.
Iz Milana poročajo, da je bil trg pred Scalo totalno zastražen že od jutranjih ur, (mediji so omenjali 750 policajev in vojakov, ki so totalno obkolili Scalo, še posebej po informacijah FBI, da se pripravlja atentat nanjo)), a so premiero prenašali, poleg Canale 5, na velikih zaslonih na več javnih mestih (najbližja Scali je Galleria Vittorio Emanuelle, potem Mudec, San Vittore, Teatro Dal Verme, Spazio Oberdan, Muba, Villa Scheibler) v Milanu, kjer so dočakali premiera Mattea Renzija in dva njegova ministra. Nekateri mediji so zapisali, da pričakujejo premiero v strahu, medtem ko je Renzi izjavil, da se nikogar ne bojijo. Vrata v Scalo so spričo poostrenih varnostnih ukrepov in osebnega nadzora z detektorjem kovin sicer odprli že ob 17. uri, eno uro pred začetkom premiere, tako da ne bi prišlo do prevelike gneče, saj je vsakdo moral skozi koridor agentov in vojakov. Danes so imeli vstop v Scalo samo cvetličarji, ki so opero okrasili z belim cvetjem, simbolom nedolžnosti in čistosti. S tem je Milano želel izraziti solidarnost s Francozi, ki jih je prizadel atentat 13. novembra. Običajni protesti, ki so se zadnja leta boj spremenili v nekakšen ritual, so bili tokrat skromnejši, saj so protestniki hitro uvideli, da gre za možne in celo napovedane hujše zadeve. Takega začetka nove sezone v Scali ni bilo v vsej njeni nad dvestoletni zgodovini. Je to bodočnost odprte in demokratične Evrope?
Si lahko predstavljate, koliko opernega užitka lahko preostane občinstvu in kako težko je sploh nastopajočim na odru!?
Mi opero poznamo po naslovu Devica Orleanska in je zgodnje Verdijevo delo, nastalo za Nabuccom, Lombardijci v prvi križarski vojni, Ernanijem in Dvema Foscarijema. Leta 1845 je dokončal še Alziro in zatem Attilo ter Macbetha. Premiera Device Orleanske 15. februarja 1845 je v Milanu naredila veličasten vtis; ne nazadnje je šlo za slavni francoski mit in legendo iz petnajstega stoletja. Verdiju je bilo komaj 32 let, Devica Orleanska pa je bila že njegova sedma opera. (Prvi dve sta bili Oberto, conte di San Bonifacio in Un giorno di regno, prvotno zasnovana kot Il finto Stanislao).
Ana Netrebko kot Giovanna d’Arco, vse foto Teatro alla Scala /Brescia – Amisano
V naslovi vlogi je pela najslavnejša sopranistika na svetu, Rusinja Ano Netrebko, ki pa je ravno to vlogo že pela koncertno na salzburškem festivalu in potemtakem vsaj po glasbeni plati opero že pozna. V vlogi francoskega kralja Karla VII. je nastopil italijanski tenorist Francesco Meli, ki je prav tako že bil partner Netrebkovi dvakrat zapored na festivalu v Salzburgu v Verdijevem Trubadurju. Tretji slavni pevec pa ni bil baritonist Carlos Alvarez v vlogi očeta Jakoba, ampak David Cecconi, kot je z odra pred premiero napovedal spremembo sam intendant Scale Alexander Pereira. Alvarez je imel bronhitis; pel naj bi na vseh ostalih predstavah, Netrebko pa do predzadnje.
Dirigent predstave je bil novi glasbeni umetniški vodja oziroma šef dirigent Riccardo Chailly, ki je sicer v Scali že večkrat dirigiral, vendar se na najvišji glasbeni položaj ni mogel povzpeti. Raje so dva mandata (po Riccardu Mutiju) imeli Daniela Barenboima.
Začetek sezone v Scali je povezan z milanskim patronom svetim Ambrožem oziroma Ambrozijem in se ga praviloma udeležuje italijanska politična, kulturna in podjetniška smetana, saj so cene vstopnic nepredstavljivo visoke: dva tisoč in tisoč evrov, dvesto za omejeno število stojišč čisto na vrhu Scale, a za bogate ljudi in še bolj za nekaj sto (menda le okrog 250) povabljenih to ni ovira. Predstava se običajno začne že ob šestih zvečer, tako da potem gredo skupaj še na bogato večerjo, ki jo običajno priredi kateri izmed sponzorjev za svoje sodelavce, povabijo pa še glavne protagoniste. Kot poročajo iz Milana, je bila tokratna večerja v Palazzo Spinola za 40o ljudi.
Mediji namenjajo temu dogodku zelo veliko pozornost, pri tem pa jih največkrat boj zanima kdo je prišel na predstavo, v čigavi družbi in kako je bil oblečen (o tem so objavljena že cela poročila, kjer pa ugotavljajo, da prave noblese in ekstravagancene bilo, ampak bolj črno-bela klasika, ženske pa še vedno najbolj ljubijo krzno in dragulje), medtem ko je čista glasbena kritika precej potisnjena na stran oziroma se pojavi v obsežnejšem deležu dan zatem in še kasneje, zadnja leta pa je praksa, da si kritiki ogledajo že predpremiero in imajo po premieri lažje delo, saj napišejo prvi tekst že na dan premiere dopoldan in potem le še kaj dodajo kako je bilo na premieri.
Neposredni prenos iz Milana je imel Radio Slovenija na svojem programu ARS.
Po zadnjih informacijah je prišla na premiero tudi slavna pevka, pesnica in likovna umetnica Patti Smith, ki bo jutri sodelovala na pogovoru Patti Smith VS Giovanna d’Arco: storie di donne simbolo di libertà (o zgodovini žensk kot simbolov svobode).
Italijanski premier Matteo Renzi z ženo Agnese
Patti Smith
Na koncu predstave je bilo enajst minut aplavzov; največje ovacije sta požela Ana Netrebko in Riccardo Chailly.
Marijan Zlobec