Medtem ko buri duhove tako v Trstu kot Ljubljani napovedana dražba del slovenskih impresionistov in drugih avtorjev v dražbeni hiši Stadion 4. decembra v Trstu, pa se na 31. slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu predstavljajo slovenske založbe v zamejstvu v Italiji, medtem ko je bil že praznik pri stojnici ali razstavišču Mohorjeve družbe iz Celovca. Prišel je visoki predstavnik Združenih narodov v Bosni in Hercegovini, veleposlanik in koroški Slovenec dr. Valentin Inzko, pa še drugi založniki in avtorji, med njimi dolgoletni direktor Mladinske knjige Milan Matos in prav tako dolgoletni urednik Kondorja Aleš Berger.
Urednice slovenskih založb Alina Carli, Nadia Roncelli in Martina Kafol (od leve), foto Marijan Zlobec
Prav tako praznično je bilo danes ob skupni predstavitvi založb Mladika, Založništva tržaškega tiska, Goriške Mohorjeve družbe in Zadruge Novi Matajur pod skupnim naslovom ali geslom: Slovenska knjiga v Italiji se predstavi.
Monografija o slikarju Albertu Sirku ena najbolj opaznih knjig na letošnjem 31. SKS
Letošnjo knjižno bero, založniški program, knjižne novosti, napovedi in položaj slovenskega založništva v Italiji so predstavile: urednica založbe Mladike Nadia Roncelli, ZTT Martina Kafol in Alina Carli, ki je predstavila še Zadrugo Novi Matajur, knjige Goriške Mohorjeve družbe pa urednik Marko Tavčar.
Slovenske založbe vztrajajo in so lahko zgled matici
Založba Mladika je po svoji vztrajnosti, programu, pokončnosti, iznajdljivosti in kvaliteti svojega založniškega programa prav gotovo vzor. Nase že desetletja dolgo navezuje premnoge avtorje iz zamejstva, zdomstva in matične domovine, goji sodelovanje in uspešno išče ter seveda najde svojo identiteto in prepoznavnost. O tem na primer priča že revija Mladika, ki v svoji deveti številki med drugim objavlja spomin na Franceta Bučarja s poudarkom na njegovih nastopih v Dragi.
O Dragi in Udbi pa je izšla posebna zajetna knjiga Igorja Omerze, o kateri bomo spregovorili še posebej, saj je bila predstavitev knjige v drugem segmentu 31. slovenskega knjižnega sejma, so jo pa predstavili tudi na skupni tiskovni konferenci zamejskih založb.
Založba rada izdaja knjige spominov
Mladika je najprej predstavila spomine Moje življenje Virgila Gomizela (r. 1928), kraškega rojaka iz Križa pri Sežani, ki je med drugim izkusil trpljenje na Golem otoku, ker so mu očitali, da je bil informbirojevec, sicer pa partizan in še poprej antifašist. Na Golem otoku je bil v letu 1949, po odsluženju kazni pa sta skupaj z dekletom Dragico leta 1951 emigrirala v Trst. Po poroki na Opčinah sta se odločila za še eno emigracijo, tokrat v Avstralijo, kjer sta si ustvarila nov dom v Melbournu, dobila sina in hčerko ter delovala v tamkajšnjem slovenskem kulturnem društvu. V knjigi sta napisala spremno besedo ali uvod Renato Podbersič ml. in Andrej Aplenc, ki je avtorjev izvirni tekst nekoliko popravil in jezikovno uredil oziroma posodobil, lektorsko delo pa je opravila še Alenka Bizjak, tako da smo dobili povsem sodobno knjižno slovenščino.
Alojzij Geržinič je prav tako napisal knjigo spominov Od Save do Srebrne reke. S to knjigo Mladika začenja novo zbirko Zapisi iz zdomstva. Objavljala le spomine, ki so jih napisali Slovenci po svetu, kar napoveduje izjemno dragocena pričevanja, saj je še marsikaj neznanega, ne izgovorjenega, spomini starejših ljudi pa se radi vračajo nazaj, ko so se dogajale v njihovem življenju hude preizkušnje. Zbirka bo še bolj udejanila skupni slovenski kulturni prostor in nekatere morda manj znane avtorje vrnila v narodovo skupno in enotno kulturo, ne glede na meje, ki so bolj v glavah kot kje drugje (kljub sedanji bodeči žici). Geržinič je izkusil vse tri Slovenije: matico (Ljubljana, Maribor), zamejstvo (že pred koncem druge svetovne vojne in nekaj časa po njej v Trstu) in zdomstvo (Argentina). Geržiničeve spomine pa je s spremno besedo pospremil Ivo Jevnikar. Na koncu so objavljene avtorjeve knjige in brošure ter še avtorjev zapis Ob slovesu leta 2004.
Milan Gregorič je eden najbolj znanih slovenskih, še posebej primorskim publicistov, kritikov družbeno – političnega dogajanja in polemik. Tokrat je pri Mladiki izdal knjigo Stati v areni in jo označil kot avtobiografijo. V njej je med drugim objavil svoje zapise o gostovanju na Dragi, pa o Udbi, še posebej o Lajovičevi knjigi , češ da je s to knjigo zadal “poslednji udarec z repom te pošasti.”
Boštjan Dvoržak je napisal poljudnoznanstveno knjigo Šest velikih vešč s Primorskega (Svet nočnih metuljev s Tržaškega), publicist Bernard Nežmah knjižico Pogovori z Merkujem (skladateljem).
Vsakoletna Draga je dočakala svoj Zbornik za leto 2014 z naslovom Za preživetje in rast naroda.
Josip Pangerc Plemeniti slovenski rodoljub
Posebno dragocena in razkošna je velika monografija Josip Pangerc Plemeniti slovenski rodoljub Marca Manina, sicer Pangerčevega praprapravnuka, ki se sicer ukvarja z glasbo in zgodovino. Je ustanovitelj in predsednik Srednjeevropskega inštituta za zgodovino in kulturo J. Pangerc in skrbi za rodbinski arhiv, kar se je pri bogastvu dokumentarnega gradiva v knjigi izrazilo kot se posreči v tem smislu le malokdaj. Pangerc je bil na primer začetnik Knajpove metode zdravljenja.
Založništvo tržaškega tiska z veliko likovno monografijo o Albertu Sirku
Založništvo tržaškega tiska je izdalo v tem letu veliko dragocenih novosti. Najbolj pade takoj v oči odlična velika likovna monografija o slikarju in ilustratorju Albertu Sirku (1887 – 1941) avtorice, umetnostne zgodovinarke in urednice pri ZTT Aline Carli. O knjigi bomo pisali še posebej, saj gre za velik umetnostnozgodovinski podvig in rezultat prizadevanj za podrobnejšo predstavitev zamejskih likovnih umetnikov; Sirk je izviral iz Križa nad morjem in je prvi zapis kot slikar dočakal že leta 1926, ko je o njem pisal Albert Širok v glasilu Naš glas.
Matjaž Stibilj je napisal svoje spomine na delo v jugoslovanskih delovnih brigadah (največ v Bosni) z naslovom Bratstvo na delu Delovne enote Cone A Julijske krajine. Čeprav se je v mladinskih delovnih brigadah delalo ročno, s krampom in samokolnico, je bilo vzdušje spodbudno. Avtor piše o strukturah vodstva in udeležencev po primorskih krajih, organizaciji, številu, imenih brigad, posebej o prispevku žensk, propagandi, življenjskih pogojih…
Vili Prinčič je napisal spomine na prvo svetovno vojno V Brucku taborišču… 1915 – 1918 (2015 ob stoletnici dogajanja). Knjigi je napisala uvod Petra Svoljšak; še posebej osvetljuje in razčlenjuje ogromne žrtve prve svetovne vojne. Taborišče Bruck je v bistvu Bruck na Litvi in ga označuje kot “slovensko”.
Marko Sosič je prevedel knjigo znane italijanske pisateljice in sicer svoje prijateljice Susanne Tamaro Vsak angel je strašen. Knjiga govori o zorenju mladenke, ki postane pisateljica in je pisana v ženski prvi osebi.
Posebna je knjiga Stadion 1. maj avtorjev Bogomile Kravos, Branka Lakoviča in Igorja Kocijančiča. Knjiga je izšla v novi zbirki Iz domačega panja urednice Martine Kafol. Stadion 1. maja je simbolj slovenskega športa in kulture v Trstu, njune dejavnosti in spominov, žal tudi fizičnega propadanja.
Plesovi v Devinu je naslov dokumentarne trijezične knjige Mitje Močivnika in govori o družini Ples, nekako od Miroslava Plesa, ki je bil nekdanji župan Devina, ustanovitelj in predsednik bralnega ter pevskega društva Ladija, njegov sin Ivan je doktoriral iz prava na Dunaju, vnuk Leopold pa je od očeta prevzel posest in vodenje hotela. Tudi ta knjiga je bogato slikovno dokumentirana.
Miroslav Košuta je lani novembra začel pisati dnevnik in ga letos poleti nadaljeval ter zaokrožil pod naslovom Dnevnik o lastovičjem gnezdu in ga sedaj izdal pod istim naslovom. Posvetil ga je Alojzu Rebuli ob njegovi devetdesetletnici.
Slavnemu tržaškemu pisatelju Alojzu Rebuli pa so ob njegovem visokem življenjskem in ustvarjalnem jubileju pripravili simpozij ter razprave izdali v posebnem Rebulovem zborniku, ki je doživel zelo velik odmev med Slovenci po svetu, v zamejstvu in matici. Uredila ga je Marija Pirjevec.
Posebna publikacija je izšla v novi zbirki KulinArt. Kako so kuhali pri Kosovelovih je knjiga receptov, kot jih je v petdesetih letih zapisovala sestra Srečka Kosovela Tončka Kosovel, poročena Ravbar. Danes je bila na 31. SKS preizkušnja in predstavitev knjige skupaj s pesnico in ravnateljico Kosovelove knjižnice v Sežani Magdaleno Svetina Terčon in urednico ter predstavnico Društva Debela Griža Volčji Grad (pri Komnu) Martino Kafol.
Prav tako nekaj posebnega je knjiga Barbare Žetko Sedem mostov po prstih S tapkanjem do sreče. Knjiga uvaja novo zbirko Bela knjiga. Tu bodo razne poljudnoznanstvene knjige, vodniki, osebne izkušnje…Kaj je tapkanje in kaj pomeni pri ugotavljanju in predvsem izboljšanju našega čustvenega in počutvenega ravnovesja, se v enem stavku ne da povedati, razen da gre za korenito notranje čiščenje.
Za zgodovino arhitekture slovenskih arhitektov v zamejstvu je dragocena nova knjiga Marka Korošica Čar prostora O oblikovanju slovenskih arhitektov v Furlaniji Julijski krajini. Avtor podrobno predstavlja največje arhitekturne dosežke Maksa Fabianija, Josipa Costaperarie, Ivana Vurnika, Eda Mihevca, Valentina Zaccarie Simonittija, Aleša Prinčiča in Dimitrija Waltritscha. Fabiani je med drugim avtor Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici, Costaperaria Živnostenske banke, Vurnik (skupaj s Heleno Vurnik) škofijske kapele v škofijski palači v secesijskem slogu v Trstu, Edo Mihevc Kulturnega doma v Trstu ( Slovenskega stalnega gledališča)…
Goriška Mohorjeva družba s Knjižno zbirko za leto 2016
Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe za leto 2016, kot jo je predstavil Marko Tavčar, obsega najprej Koledar za leto 2016, ki je kot vsako leto izredno vsebinsko bogat, obeležuje različne dogodke, jubileje, spomine, predstavlja osebnosti in obuja kulturni spomin na pomembne rojake. Tematsko je koledar zelo širok, spominja se umrlih, na koncu pa je podana podrobna bibliografija slovenskih edicij v zamejstvu in se za leto 2014 zaustavlja pri visoki številki 252 enot, kar pomeni nekako eno izdajo na delovni dan v Italiji.
GMD se prav tako kot sestrske založbe rada podaja v izdajanje spominov; tokrat je izdala kar dve taki knjigi. Primorski duhovnik Stanko Sivec (r. 1926) je objavil spomine v knjigi Skozi ogenj. Sivec je bil doma iz Livka pri Kobaridu, študiral teologijo in so ga kot študenta zaznamovale politične razmere v Jugoslaviji. Bil je zaprt, na prisilnem del v taboriščih 1952 – 1953, leta 1955 postal duhovnik in potem služil vojaški rok v Kikindi (1953 – 1955); tam je vojake obiskal celo Milovan Đilas, ki pa tedaj še ni bil v Titovi nemilosti.
Spomini Karla Bonuttija
Karl Bonutti, nekdanji slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu in univerzitetni profesor v Ameriki je izdal knjigo Med izbiro in zgodovino Spomini goriškega Slovenca. Za to knjigo je spremno besedo napisal zgodovinar Peter Vodopivec.
Bonutti je doma iz vipavske Bukovice. Kot sam pravi, je njegov priimek furlanski, izhaja pa iz latinskega bonus – dober. Avtor najprej opisuje svoje otroštvo, šolska leta, poroko in odhod v Ameriko, kjer je bil zlasti aktiven v slovenski skupnosti v Clevelandu. Zadnji del knjige je namenjen samostojni Sloveniji in njegovi osebni funkciji kot častni slovenski konzul v Clevelandu in slovenski veleposlanik v Vatikanu, kjer si je prizadeval za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem. Na koncu izraža grenke izkušnje spričo nenehnih razprtij in delitev znotraj slovenskega naroda, ko ugotavlja, da se želja po spravi in sodelovanju ne uresničuje.
Prav tako izjemno odmevna pa je bila še knjiga Petra Stresa Biljana kot oris preteklosti župnije, občine in kraja od 1205 do priključitve k Jugoslaviji septembra leta 1947.
Danijel Čotar je napisal Ptičje kvatre (opis 32 ptic), Mira Tavčar Zelinka (1932 – 2010) pa knjigo pravljic za otroke Kraljestvo morja z ilustracijami Jasne Merku.
Alina Carli je predstavila še edicije Zadruge Novi Matajur, zlasti revijo Galeb in Galebov dnevnik.
Celovita predstavitev slovenskih zamejskih založb v Italiji ni bila edina manifestacija. Začelo se je že včeraj, ko je bila sicer zunaj Cankarjevega doma predstavitev knjige Virgila Gomizela Moje življenje v založništvu tržaške Mladike, popoldan je sledil Kulinarifest z dvema temama: Poezija v kuhinji in Slikarstvo v kuhinji , kar se bo nadaljevalo še danes in jutri, ko bo v debatni kavarni urednica ZTT Alina Carli gostila in predstavila knjigo Bratstvo na delu, v nedeljo pa bo ob 14. uri predstavitev knjige Barbare Žetko Sedem mostov po prstih (s tapkanjem do sreče).
“Prostor je življenjskega pomena za vsakogar, pa naj gre za posameznika, skupnost ali narod. V prostoru se izražajo vsakršni bivalni in bivanjski elementi, človek mora razpolagati s točno razpoznavnim področjem, na katerem je doma, je ustvarjalen in vperjen v prihodnost. Vse kaže pa, da se za Slovence v Italiji ta določljivi prostor tanjša, kar je posledica tudi političnih izbir, asimilacije in krhanja identitetnih koordinat. Kako se to zrcali v vsakdanjem življenju in ali ima to vprašanje odziv v literarnem ustvarjanju? Ali to prizadeva tudi celotni jezikovni in duhovni prostor slovenske narodne skupnosti od Milj do Trbiža?” se sprašujejo rojaki v zamejstvu.
Danes je bil v debatni kavarni še pogovor na temo Izziv ali resignacija ? Prostor in slovenska narodna skupnost v Italiji, v organizaciji Mladike iz Trsta. Sodelovali so Giorgio Banchig, Karel Bolčina, Marij Čuk in Marko Sosič.
Marijan Zlobec