Narodna galerija v Ljubljani stopnjuje vročico pred januarskim odprtjem prenovljene galerije in prvič v zgodovini v celoti namenjene le likovni umetnosti. To bo velik praznik slovenske likovne kulture, spodbuda državi, da bo v prihodnje vlagala več sredstev v oblikovanje nacionalne likovne kulturne identitete tako s podpiranjem razstav kot z odkupi umetnin in ne nazadnje tako pomembnimi projekti, kot sta ponovna postavitev Jakopičevega paviljona s sredstvi Evropske unije in začetek izdajanja celovitih znanstvenih katalogov, v katerih bi bil strokovno predstavljen ves ustvarjalni opus slovenskih modernistov.
Razstavo je formalno odprla ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Iz njenih besed je bilo razbrati, da jo usoda slovenske likovne umetnosti in še posebej ali ob tej priložnosti njena polpretekla zgodovina še kako zanima. Med drugim je ugotovila, da je bil Rihard Jakopič usmerjen v prihodnost. “Zanimali so ga tedanji sodobni pogledi na slikarstvo, kar odražajo tudi njegove slike in risbe. O svojih pogledih na umetnost je veliko povedal tudi v pismih svojim prijateljem. Morda je čas, da v razmerah, ko pretirano čaščenje dobičkonosnosti uničuje medčloveške odnose in tudi temeljne človeške vrdnote, oživimo Jakopičevo dediščino in njegovih sodobnikov v smislu zavesti o skupnem dobrem v družbi, kjer je umetnost temeljno gibalo bolj humanega sveta.”
Direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki, vse fotografije Marijan Zlobec
Ministrica je predstavila Jakopiča kot svetovljana, ki ni bil povezan le z Münchnom in Dunajem, temveč tudi s centri slovanskih dežel. V sodelovanju s hrvaškimi in srbskimi umetniki je videl priložnost za skupno nastopanje v takrat usodno spreminjajoči se Evropi.
Kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar
Barbara Jaki je omenila, da je Narodna galerija z veliko naklonjenostjo ministrstva za kulturo v letih 2012 in 2013 pridobila nad 1600 Jakopičevih del iz slikarjeve risarske zapuščine.
“Predstavljajo Jakopičev ustvarjalni proces, njegovo razmišljanje ob motivih, ki jih je pogosto upodabljal – sejalce, delavce, reko Savo, kopalce, gozdno krajino, breze, sonce…Ta kompendij risb je dragocena umetnostna in dokumentarna dediščina umetnika, organizatorja kulturnega življenja v Ljubljani in pobudnika ter soustanovitelja nacionalno pomembnih inštitucij – SAZU, ALU, prvega likovnega razstavišča. Rezultat njegove vizije in prizadevanj je tudi ustanovitev Narodne galerije. Zato je pomenljivo, da predstavljamo delo enega galerijskih ustanovnikov ravno v tem prelomnem trenutku; zdaj se uresničujejo več desetletij trajajoče sanje o prenovi stare palače NG in povezavi vseh treh objektov v enoten kompleks osrednje nacionalne ustanove za likovno umetnost.”
Dr. Andrej Smrekar
Iz nagovora muzejskega svetnika dr. Andreja Smrekarja je ostal v spominu poziv, da se ustanovi po zgledu Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev še zbirka zbranih del slovenskih slikarjev in kiparjev v obliki predstavitve celovitega njihovega opusa. Pri tem je citiral dr. Tomaža Brejca, češ da je bila ob Jakopičevi retrospektivi leta 1970 v Moderni galeriji za to zamujena priložnost. No, zdaj je zadnji čas, da ta generacija umetnostnih zgodovinarjev končno opravi svojo strokovno profesionalno dolžnost in temeljno znanstveno nalogo.
Rihard Jakopič – Obupanec (pred 1900), grafit, papir, 142 x 89 mm, hrani NG, sliko z istim naslovom v olju na platnu hranijo v depojih Moderne galerije in je v razpadajočem stanju, tako da MK ne premore niti barvne reprodukcije za objavo
Rihard Jakopič (1869–1943) je gigantska figura slovenskega zgodnjega modernizma. Svoj mitski status je vzpostavil z družbenopolitičnim delovanjem, ki je vodilo k izgradnji prvega javnega razstavnega prostora na Slovenskem leta 1909, k rednemu razstavnemu programu v njem, k neformalni organizaciji slovenskih umetnikov v Klubu Sava po tem, ko je Slovensko umetniško društvo klavrno propadlo, k vzpostavljanju mednarodnih povezav, obvladoval je tedaj v plenicah jokajoči umetnostni trg itd.
Rihard Jakopič – Sejalec, 1912, olje na platnu, 148,5 x 103,5 cm, hrani AJPES
Zato so ga v karikaturah upodabljali kot Zevsa, Boga Očeta in Mojzesa ali kot vojskovodjo na čelu falange slovenskih umetnikov, vihtečega čopič in paleto kot sulico in ščit. Po prvi svetovni vojni se nobena kulturna manifestacija ni mogla odviti brez njega. Bil je med pobudniki ustanovitve Narodne galerije, svetniški patron novomeške pomladi, gromovnik v boju za družbeni status umetnikov in bil je vnebovzet v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ob njeni ustanovitvi leta 1938.
Rihard Jakopič – Kopalke, 1905, olje na platnu, 105,5 x 74,5 cm, hrani NG
Narodna galerija je v zadnjem desetletju in pol pridobila nekaj pomembnih Jakopičevih slik in, kot rečeno, okoli 1600 njegovih risb. Te so bile izrezane iz prvotnih kontekstov in pomešane med seboj, zato si prizadevajo rekonstruirati prvotne beležnice in risarske pole, da bi slikarjevo delo in razvoj lahko bolje razumeli.
V Narodni galeriji bo od 18. novembra 2015 do 28. februarja 2016 na ogled 346 risb, 43 slik in 4 fotografije.
Rihard Jakopič – Borovci, 1926, olje na platnu, 77 x 62 cm, hrani NG
Marijan Zlobec
2 odziva na “Rihard Jakopič Beležnice v Narodni galeriji”
Oprostie, smo sigurni da te so originalne slike?
Za kakšno je možno dvomiti, če prihaja iz nezanesljivih virov in je razstavljena samo začasno in na ogled kot izposoja iz zasebnih zbirk in ni del stalne zbirke. Narodna galerija išče samo kapitalna dela, za katera se že sto let ve, katera so in je ohranjena dokumentacija. Žal vlada sto in še več let slaba umetnostnozgodovinska stroka.