Slovenska kultura je zelo pozno in žal bolj s sredstvi nemške Humboldtove fundacije oziroma ustanove kot s sredstvi ministrstva za kulturo dobila veličasten Leksikon likovne teorije. Napisal ga je en sam likovni teoretik, pedagog ter akademski slikar, grafik in kipar Jožef Muhovič. Zelo zajetno knjigo (896 strani) velikega formata ( 21 x 28 cm) je izdala Celjska Mohorjeva družba, njena urednica je bila Tadeja Petrovčič Jerina, oblikovalec pa prav tako akademski slikar Lucijan Bratuš. Strokovni recenzenti in govorci na tiskovni konferenci so bili še doc. dr. Jurij Selan, red. prof. Črtomir Frelih in doc. dr. Leon Debevec.
.
Avtor Leksikona likovne teorije Jožef Muhovič, foto Marijan Zlobec
Leksikon likovne teorije s podnaslovom Slovar likovnoteoretskih izrazov z ustreznicami iz angleške, nemške in francoske terminologije je nastajal kakih dvaindvajset let, odločilnega pomena pa je bila postdoktorska štipendija Humboldtove ustanove za dvoletni študij v Nemčiji, s čimer je imel avtor vstop in dostop do najbolj primarnih virov, to je strokovne literature v vseh knjižnicah, kamor ga je raziskovalno – študijska potreba pripeljala. Muhovič najbrž ni takoj vedel, kakšna naloga ga čaka do konca ali do izvedbe celotnega projekta ter koliko časa bo to trajalo. Z leksikoni je že tako, da ko se ga enkrat lotiš, ni več možnosti umika, sicer dela ni. Pri Slovencih je stvar še toliko zahtevnejša, ker nimamo veliko strokovne literature oziroma je bila literatura doslej precej skromna in večinoma tuja. Še največ strokovnih razprav ali knjig je napisal slikar in profesor Milan Butina.
Jožef Muhovič (r. 1954) je študiral slikarstvo, umetniško grafiko, likovno teorijo in filozofijo (1973 – 1986). V letih med 1993 in 1996 je v okviru omenjene postdoktorske štipendije deloval kot raziskovalec in Inštitutu za filozofijo Univerze Otto – von – Guericke v Magdeburgu in na Inštitutu za filozofijo, smer hermenevtika Svobodne univerze v Berlinu. Muhovič je redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Njegova raziskovalna področja so slikarstvo, umetniška grafika, likovna teorija, še posebej likovnoteoretska terminologija, teorija stila v likovni umetnosti, estetika in filozofski vidiki formalnih transformacij v sodobni umetnosti.
Urednica Tadeja Petrovčič Jerina
Muhovič je sam znan ustvarjalec; od leta 1981 je imel 32 samostojnih in več kot 250 skupinskih razstav doma in v tujini, vendar bi težko rekli, da je imel dovolj priložnosti za samostojno in predvsem celovito predstavitev sebe kot umetnika, kar je veljalo tudi za Butino. Zlasti kolegi mislijo, da ko je nekdo teoretik, ni umetnik, vsaj velik ne. Kar še danes mislijo o našem pedagogu Antonu Ažbetu.
Docent dr. Leon Debevec
Leksikon je najbolj uporaben za likovne praktike, ki bodo v kar 821 pojmih našli tako rekoč vse, kar jih zanima, predvsem pa bodo likovni pedagogi s pomočjo izvirne slovenske terminologije zapletene likovne vsebine pravilno pojmovno razložili. Debevec je opozoril, da Muhovič vztraja pri leksikografski preglednosti, da “namesto trendovskemu blišču ostaja zvest vsebinam trajne veljave in da ob že splošno uveljavljeni fragmentariziranosti in plitskosti vztraja pri temeljitosti, celovitosti in sistematičnosti,” kot je zapisal v svoji recenziji.
Jožef Muhovič je na tiskovni konferenci menil, da pisanje leksikona ni uzakonjanje, ampak poosebljanje izkušenj. Predvsem pa je opozoril, kako se raziskovalec zaveda dileme, ” kaj je bilo dejansko povedano, ko je bilo nekaj rečeno.” Seveda je pri umetnosti bistveno, kaj je “za teorijo”. Pri glasbenih interpretih hitro slišimo, kdo na koncertu kaj govori, kdo pa nam tudi kaj pove. Ko Muhovič govori o geslu barvna nasičenost, bo vsakdo prebral natančnost njegove formulacije, a malokdo pomislil, čigava barvna nasičenost je bila avtorju pri tem umetniško ekvivalentna.
Redni profesor Črtomir Frelih
Črtomir Frelih je še menil, da je za likovne praktike leksikon dobro in prijazno sestavljen, saj se vsako geslo konča z likovno – praktičnim nivojem; ob zgledih dodaja strokovne tuje termine v nemščini, angleščini in francoščini ter literaturo.
Ta literatura je v bistvu zgodovinska, čeprav je sestavljena po abecedi, a je razvidna še časovna razdelitev. Možna pa bi bila še čista kronologija pojavljanja strokovne literature o likovni teoriji, kar bi vzpostavljalo neposredni dialog teorije s samo sočasno ustvarjalnostjo, pa tudi sočasno likovno kritiko in publicistiko ter njihov skupni vliv na razvoj in spremembe stila v likovni umetnosti. O tem leksikon še ne govori, tako kot ne recenzenti, je pa tako rekoč še ena skrita naloga, morda kar samega Muhoviča, ki ima vendarle zelo obsežno navedeno literaturo in je ta dela v Nemčiji prav gotovo videl. Zgodovina likovne teorije je še ena velika tema, še posebej ker bi se pojavila imena, o katerih se manj ve, da so se ukvarjala tudi z likovno teorijo, kot na primer slavni pesnik in dramatik Goethe.
Uvod v dolgo predstavitev Leksikona likovne teorije
Izziv, da bi se posamezna tematska poglavja iz leksikona pojavila kot nekakšne separatne izdaje za praktično rabo npr. v grafičnih šolah, je bil opažen in dan v diskusijo.
Docent dr. Leon Debevec je na tiskovni konferenci poudaril, da se je Muhovič lotil dela kot slikar, grafik in kipar uveljavljen na mednarodni ravni in kot teoretik, ki pozna svojo raziskovalno snov na štiri oči. To so lastnosti renesančnega pristopa in obravnavanja problematike. Teoretsko znanje ima usodne posledice za praktično ustvarjanje in pri tem navedel ponesrečeno arhitekturno obnavljanje oziroma prizidek neke ljubljanske zgradbe, ki je ni želel imenovati. (Morda je mislil kar na arhitekturno fakulteto?). Spomnil je, da druge umetnostne panoge podobnega leksikona v Sloveniji nimajo.
Docent dr. Jurij Selan
Jurij Selan je v recenziji zapisal, da pri Muhovičevem Leksikonu likovne teorije inovativnosti ne smemo iskati le na ravni posameznih gesel, pač pa predvsem na ravni celotne pojmovne mreže, ki leksikon splete v homogen sistem likovne teorije. Na tiskovni konferenci pa je omenil neprimerljivost Muhovičevega individualnega dela s podobnimi knjigami v svetu, češ da jih ni. Zato gre pri Muhoviču za pionirsko delo. Leksikon je označil kot znanstveno monografijo, ki bi jo bilo treba prevesti in s tem narediti prepoznavno v svetovnem merilu.
Marijan Zlobec