Drugi koncert iz mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana je bil boljši kot uvodni. Rekel bi z eno besedo, da sta bila oba nastopajoča glasbenika sicer prav tako mlada, a z bolj profiliranim programskim nastavkom, talentom in težnjo po že zrelejšem nastopanju, pri čemer harfa in fagot nista tako solistična kot na prvem koncertu kitara in violina.
Harfistka Eva Tomšič, foto Marijan Zlobec
Za harfistko Evo Tomšič (r. 1995) bi rekel, da je še nekoliko zrelejša interpretka, že profilirana in uravnotežena po svoji celoviti odrski prezenci, muzikalnosti in samozavedanju znanja, čeprav njena igra v posameznih trenutkih priredbe Mozartove klavirske sonate št. 12 v F – duru KV 332 ni bila brez zadreg ali nekaj spodrsljajev. Igranje na klavir je hitrejše kot na harfo in je že pomisel, da bi solistka igrala priredbo, ki jo je napisala Maria Luisa Rayan, drzna in kaže na samozavest nastopajoče glasbenice. Mozart je tako minil kot žlahten in redko slišan dialog z Mozartovo klavirsko predlogo in melodijami, kot jih slišimo ali poznamo iz klavirskih izvedb.
Serenada op. 83 Eliasa Parisha – Alvarsa, angleškega harfista in skladatelja, je imela več zvočne opojnosti in žanrske tipike, pri skladbi Mizmor Shir sodobnega judovskega skladatelja Menachema Wiesenberga (r. 1950) pa je solistka pokazala veliko interpretativne iznajdljivosti, ne nazadnje z dvema oblikama petja v jidišu v harfo in ob njej. Tako je nastala himnična pesem (Mismor Shir).
Suita Images št. 3 op. 35 je delo francoskega skladatelja in odličnega harfista Marcela Luciena Tourniera. Suita v treh stavkih: Sivi oslički na poti v Al Azib, Plesalka pri vodnjaku v Ain-Drahamu in Večerno praznovanje v Sedjenanu ima precej pripovedni, plesni, obredni, razpoloženjski…skratka življenjski ali elementarni utrip, kar se v glasbi pozna. Tu je Eva Tomšič pokazala suverenost, ki jo od koncertanta vedno pričakujemo.
Luka Mitev in Katarina Kozjek
Fagotist Luka Mitev izhaja iz družine glasbenika, fagotista Slovenske filharmonije Zorana Miteva. Ali je to dobro in do katere mere je vprašanje, na katerega bo dala odgovor prihodnost; do sedaj ta vez ni slaba, a pri mladini je že tako, da se odnos v družini lahko s “pedagoške”, tu morda celo ukazovalne plati, skrha in gre učenec rad po svoje ali sploh drugam. Torej oče naj se čim prej umakne in osemnajstletnega sina (včasih smo rekli mulca) spusti iz vajeti. Tu je sedaj odločilno ali bo odločilno njegovo nadaljnje šolanje, po možnosti kje v tujini, da se razgleda, potem pa ga morda čaka mesto v kakem orkestru, celo v SF, ko bo odšel oče v pokoj. Ampak to je zgolj teorija.
Luka Mitev in Helena Kosem Kotar
Sonata v g-molu št. 5 op. 24 za fagot in basso continuo (violončelo) v treh stavkih Francoisa Devienna je bila bolj uvajalnega značaja. Njen klasicistični stil je bolj šolskega kot vrhunskega koncertnega značaja. Fagotista je spremljala violončelistka Katarina Kozjek.
Luka Mitev in Leon Firšt
Noviteta mladega slovenskega skladatelja, še študenta kompozicije Leona Firšta (r. 1994) nakazuje smeri razvoja nove sodobne glasbene miselnosti, ki sicer upošteva modernistično tradicijo, a ne pristaja čisto nanjo. Iz polsna je tako v nekem smislu skoraj kot kakšna psihedelična glasba, a brez drog.
Variacije na Pergolesijevo Arietto za fagot in klavir švicarskega skladatelja Otmarja Nussia je živahen potpuri, ki mlademu fagotistu in njegovi klavirski spremljevalki Heleni Kosem Kotar razpoloženjsko in karakterno ustreza, pokaže interpretativno zrelost in sposobnost premagovanja tehničnih težav (npr. hiter tempo). Siciliana in Allegro giocoso Gabriela Marie Grovleza išče in najde efekt in se je skladatelju, tu pa še fagotistu s pianistko posrečila narediti in zapustiti dober vtis.
Marijan Zlobec