63. Ljubljana Festival
Dalibor Miklavčič je bil precej let znan in mednarodno priznan organist, potem pa je začel nastopati s pedalnim klavirjem, s katerim je v Evropi ubral svojo koncertantno pot, ki ga je po nekaj letih pripeljala v Ljubljano na 63. Ljubljana Festival, kjer pa je nastopil z novim datumom, potem ko si je poškodoval prst. Koncert v Slovenski filharmoniji je imel skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom šefa dirigenta En Shaoa.
V ospredju dva najbolj znana Mozartova koncerta
Dalibor Miklavčič si je za svoj prvi ljubljanski koncert izbral najbolj drzen in hkrati privlačen program: po en stavek iz dveh najbolj znanih Mozartovih klavirskih koncertov: prvi stavek Allegro iz Koncerta v d- molu KV 466 in drugi stavek Andante iz Koncerta v C – duru KV 467. Poslušali smo svetovno praizvedbo rekonstruirane različice za pedalni klavir. Kaj to v resnici pomeni in kakšne bodo “posledice” se bo pokazalo s časom, a že sedaj se zdi, da Miklavčič uspešno orje ledino in daje smernice možnega razvoja tako tega inštrumenta kot igranja nanj. Sam je seveda tu najboj doma, profesor, učitelj v praksi, koncertant, predavatelj, poznavalec, svetovalec, ima mednarodne izkušnje in ga temu primerno vedno pogosteje vabijo tja od Moskve do Madrida in od Danske do Budimpešte.
Pedalni klavir morda zveni nekoliko bolj togo ali zamolklo (teh beseda seveda ni treba jemati dobesedno) kot sodobni inštrument, tehnično izvajalsko je zelo zahteven, saj ima pedala, kar se je pri Miklavčilu lepo videlo in slišalo, ko igra z nogama in rokami, kar je najbolj ilustrativno in efektno v kadencah. Tu si lahko privošči vse v okviru danega stila samega izvajanega skladatelja. Miklavčič morda ni virtuoz v tradicionalnem pianističnem smislu, a je našel svojo umetniško identiteto ravno v pedalnem klavirju, še bolj kot poprej v orglah. Zakaj si je Miklavčič izbral še prvi stavek Allegro moderato iz Koncerta za pedalni klavir in orkester Charlesa Gounoda (svetovna praizvedba na glasbilu iz skladateljevega časa), je stvar osebne izbire, sam bi raje videl oba cela Mozarta, ker bi bila zvočna podoba celote bistveno pomembnejša kot razparcelirani trije klavirski koncerti. Morda pa bomo oba Mozartova koncerta slišali posebej na drugem koncertu kdaj drugič?!
Ostali program: Mozartov Divertimento v D – duru, KV 136 in Mozartova Simfonija št. 40 v g -molu KV 550 je bil nekako v kontekstu programske celote, še posebej v povezavi in hkrati kontrastu z Mozartom kot pianistom. Simfonija št. 40 je veličastna v vseh smislih, izziv za dobre glasbenike, tako kot morda najbolj znani njegov Divertimento. En Shao se je potrudil s svojimi glasbeniki, ki jih vodi že precej let in očitno se glasbeno dobro razumejo in ujemajo.
Paul Badura – Skoda je bil prost za prvi termin
“Summa summarum o projektu pedalni Mozart. Lepo je, da se je koncert zgodil v Ljubljani v okviru 63. Ljubljana Festivala, kar mi je posebno drago.
Škoda, da nam ni uspelo najti termina, ko je bil avstrijski pianist Paul Badura – Skoda, ki je bil pripravljen dirigirati naš koncert, prost. Tu gre vendarle za skupni jezik in v naših krogih, kjer se ukvarjamo s historically informed pristopom, so samoumevne nekatere stvari ( za ilustracijo naj povem, da sem kadenco v Mozartovem Koncertu v d – molu KV 466 (prvi stavek Allegro) improviziral, vsakič je (in bo, in zame osebno mora biti) drugačna. Na splošno pa: pedalna glasbila postajajo realnost. Leta 2009 sem imel po svojem koncertu prve pogovore v Kopenhagnu; januarja letos pa sem na Royal Danish Academy of Music že s koncertom inavguriral njihov restavriran Pedalflügel iz 19. stoletja in nato nekaj poučeval. Tudi v Budimpešti so po mojem masterclassu “nabavili enega” na Akademiji F. Liszta in v Franciji so uspeli jeseni 2014 kupiti in restavrirati enega, ki ga bom koncertno predstavil oktobra v Toulouseu (Toulouse les Orgues: dela Johanna Sebastiana Bach, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Félixa Mendelssohna Bartholdyja, Louisa Jamesa Alfreda Lefébure-Wélyja in Sergeja Rahmaninova, 11. oktobra). Mimogrede, predlagali so mi tudi gostujoče predavanje na Conservatoire National Seperieur de Musique et de danse de Paris.”
In kakšne so odprte želje Daliborja Miklavčiča ta hip?
“Pedalni klavir ne bi smel biti en sam, ampak za vsak slog glasbe drugačen: eden za Mozarta, drugi pa za pozne romantike, da si upaš po njem udrihat “simfonični fortissimo”. Od gostovanj pa tole: v Moskvi so me z Državnega konservatorija P.I.Čajkovski trikrat vabili (v letih 2012, 2013 in 2014), naj pridem s svojim pedalnim klavirjem vred, pa sem vsakič prišel brez, ker je strošek transporta ogromen,” ugotavlja Dalibor Miklavčič.
Marijan Zlobec
Foto Marijan Zlobec
Dalibor Miklavčič z Mozartom
Dalibor Miklavčič s pedalnim klavirjem v SF
Simfoniki RTV Slovenija in dirigent En Shao
Dalibor Miklavčil kot organist obvlada pedal
Dirigent En Shao in solist Dalibor Miklavčič