63.Ljubljana Festival
Z nocojšnjim koncertom Slovenskega okteta v Slovenski filharmoniji stopa 63. Ljubljana Festival v »piko na i«. I brez pike sicer ni i, a je že tako, da tudi brez pike lahko povemo, kakšen je bil letošnji festival v celoti. Pravzaprav je o tem največ povedal dolgoletni direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek na zadnji tiskovni konferenci v Viteški dvorani Križank.
Festival Ljubljana označuje svojo 63. kulturno manifestacijo kot uspešno. Festival je stal okrog 2,5 milijona evrov, kar je na primer v primerjavi s Salzburgom s propačunom 68 milijonov izjemno malo, zlasti še, če pomislimo, da je bilo obiskovalcev 80 prireditev nad 60 tisoč, pri sosedih pa 180 prireditev 230 tisoč. Kar pa je Brlek posebej poudaril, je dejstvo, da so neodvisni ocenjevalci (Frank Kuznik, avtor knjige Festival Europe – 70 Enchanting places to hear the world’s greatest music), ljubljanski festival uvrstili med sedemdeset najpomembnejših festivalov v Evropi, pri čemer vemo, da je prvih dvajset mest rezerviranih za velike festivale z veliko večjimi možnostmi na vseh ravneh. Ljubljanski festival na primer daje državi 700 tisoč evrov davkov, od nje pa za poletni festival ne dobi ničesar.
V Ljubljani je nastopilo okrog 2200 umetnikov iz več kot 30 držav, kar pa ni rekordno število. Preseneča številka okrog 900 novinarjev, fotografov in snemalcev, ki so pripravili prek 2700 prispevkov, pri čemer pa se zdi, da festivalu manjka ažurna kritika vseh ali večine dogodkov, kar pa je splošni vse slabši položaj medijev in upad sredstev za kulturo oziroma gostujočih kritikov v njih.
Presenetljiva je Brlekova izrečena številka oziroma ocena inkasa od prodanih vstopnic (skupaj s koproducenti). Ta je 1.280.000 evrov, kar je neprimerljivo več kot lani. Seveda ta denar ne bo šel Festivalu Ljubljana v celoti, saj so bile nekatere prireditve koprodukcijske (kot Mamma mia!, Faust). Velik uspeh obeh kaže na možno programsko usmeritev v prihodnjih letih. Menda se že dogovarjajo za nov slovenski muzikal Vesna. Ker je Mamma mia! imela sedemnajst razprodanih predstav, jo bodo verjetno še ponavljali prihodnje leto.
Kakšna usoda čaka Križanke v celoti ?
Vendar pa sedaj nastopi hud problem:kakšna usoda čaka Križanke v celoti? Brlek je o tem spregovoril, ker je bil na tiskovni konferenci izzvan, a so bili njegovi odgovori manj natančni kot bi si želeli. Vizija sicer je, a je veliko tako pravno-lastniških kot finančno- programsko-vsebinskih in funkcionalnih problemov, ki jih bo Festival Ljubljana lahko razrešil le v konstruktivnem sodelovanju z MOL ter ministrstvoma za kulturo in šolstvo (preselitev šole) ter uvrstitvijo celostne prenove Plečnikovega kompleksa Križank s pomočjo sredstev EU. Prav tako ni končan spor okrog Križevniške cerkve in njeni vrnitvi redu križnikov v naravi, torej vračilom cerkve kot take. Brlek je sicer izrekel neko okvirno številko, to je okrog 35 milijonov evrov potrebnih sredstev, odvisno od tega, kako ambiciozno bi uredili in tehnično opremili Poletno gledališče. Verjetno bi morali čimprej narediti strateški in programski načrt vsaj za prihodnjih deset let. Občinstvo je vse bolj zahtevno in razvajeno; hoče pogoje in dogodke, s katerimi bo zadovoljno. Iz Križank bo treba narediti kulturni kompleks, ki bo deloval še več mesecev v letu.
63. Ljubljana Festivala se bo uradno končal 28. septembra. Drevi bo, kot rečeno, koncert Slovenskega okteta. Oktetov program je predstavil njegov umetniški vodja Jože Vidic. Koncert bo imel štiri sklope: svetovno duhovno glasbo, obuditev nekaterih starejših za oktet napisanih skladb slovenskih skladateljev, slovensko ljudsko pesem oziroma njene priredbe domačih avtorjev ter svetovni zborovski repertoar. Slovenski oktet ima novega člana tenorista Tima Ribiča, ki bo prevzel solistično vlogo (kot nekoč pri oktetu gostujoči švedski tenorist Nicolai Gedda); spomnimo se njegovega nastopa s Slovenskim oktetom v ljubljanski stolnici pred kakimi tridesetimi leti! Vsakdo je lahko slišal, kaj se pravi biti svetovni tenorist!
Sledila bosta še dva nastopa; najprej uglednega violinista indijske klasične glasbe Džoharja Ali Khana (jutri ob 18. uri v Križevniški cerkvi). Džohar Ali Khan bo nastopil z Borutom Žerdonerjem, ki bo igral tablo, tradicionalno indijsko tolkalo.
Drugi bo koncert Mlade nemške filharmonije, ki ji bo dirigiral Jonathan Nott ( v ponedeljek, 28. septembra, ob 20.uri v Unionski dvorani Grand hotela Union).
Mlado nemško filharmonijo sestavljajo najboljši študentje nemških glasbenih visokih šol med osemnajstim in osemindvajsetim letom starosti. Izvajali bodo povsem nov Koncert za violo in orkester ene najboljših sodobnih skladateljic Sofije Gubajduline, (ki smo jo imeli priložnost spoznati na lanskem Ljubljana Festivalu), in pa Simfonijo št. 9 v d-molu, WAB 109, Antona Brucknerja.
Solist bo violist Antoine Tamestit, rojen leta 1979 v Parizu, profesor na pariškem Konservatoriju. Igra na Stradivarijevo violo iz leta 1672. Dirigent Jonathan Nott je nosilec bavarske kulturne nagrade leta 2009, častnega prstana mesta Bamberg in bavarskega reda za zasluge leta 2011. Priljubljen je pri vseh pomembnih orkestrih v Evropi in ZDA. Od lani je prvi dirigent in umetniški svetovalec Mlade nemške filharmonije ter glasbeni direktor Simfoničnega orkestra iz Tokia.
Letos najdaljši festival v zgodovini
Letošnji festival je bil najdaljši v vsej svoji zgodovini; trajal je kar tri mesece in pol. Izvedli so vse napovedane prireditve. Proračun za program prireditev je, kot rečeno, ocenjen na 2.500.000 evrov. Mestna občina Ljubljana, ki pokriva tudi plače zaposlenih in nekatere materialne stroške, je za program 63. Ljubljana Festivala in ostale prireditve v organizaciji Festivala Ljubljana v letu 2015 prispevala 1.100.000 evrov. Ocena prilivov sponzorjev in donatorjev je 800.000 evrov, kar je več kot lani, je bil zadovoljen Brlek.
Darko Brlek je poudaril, da je Ljubljana Festival letos poskrbel za nekaj odkritij. Mednje vsekakor sodi gostovanje Kitajske nacionalne opere iz Pekinga, prvič smo lahko v Sloveniji videli Wagnerjevo opero Tristan in Izolda, v svetovni praizvedbi prisluhnili Mozartovim skladbam v rekonstruiranih izvirnih različicah za pedalni klavir v izvedbi Daliborja Miklavčiča, slišali prve izvedbe del nekaterih slovenskih skladateljev, videli sodobnega Fausta Tomaža Pandurja itd. Okrog 24.000 navdušenih obiskovalk in obiskovalcev je bilo samo na muzikalu Mamma Mia!, v celoti ustvarjenem v slovenski produkciji.
V primerjavi z lanskim letom se je dvignila obiskanost Festivalove spletne strani: število različnih obiskovalcev je bilo 92.309 (lani 74.282), obiskov 139.415 (111.434), ogledov strani 345.011 (302.908). Začetke nekaterih prireditev in nekatere novinarske konference so prenašali v živo prek spletne strani in FB profila Festivala Ljubljana.
V Križankah že pripravljajo program za 64. Ljubljana Festival. Jeseni bodo imeli 23. Mlade virtuoze, spomladi pa 31. Slovenske glasbene dneve…
Novinarske konference se je udeležila tudi Nina Pušlar, ki bo dan po uradnem zaključku 63. Ljubljana Festivala, to je 29. septembra ob 20.uri v Križankah s koncertom #malodrugace proslavila 10-letnico svojega delovanja.
Marijan Zlobec
Foto Marijan Zlobec
Darko Brlek in Nina Pušlar
Tiskovna konferenca v Viteški dvorani
Umetniški vodja Slovenskega okteta Jože Vidic