Po kitajski operi drevi Tristan in Izolda iz Sofije, prihaja pa Tomaž Pandur s Faustom
V zgodovini Ljubljana Festivala se menda še ni zgodilo, da bi za festivalovo mizo na tiskovni konferenci skupaj sedeli direktor Festivala Ljubljana in predsednik EFA (Evropskega združenja festivalov) od leta 2005 Darko Brlek, direktor ljubljanske Drame SNG, dramski igralec, prvak Igor Samobor ter svetovno znani in priznani gledališki režiser Tomaž Pandur.
Dočakali smo zgodovinski trenutek, tako kot bo morda zgodovinska gledališka predstava Goethejevega Fausta; nova izvedba režiserja Tomaža Pandurja po slavni mariborski pred petindvajsetimi leti.
Zakaj je bilo treba čakati toliko let na koprodukcijsko predstavo med Festivalom Ljubljana in SNG Dramo Ljubljana je vprašanje, na katerega se da odgovoriti s preprosto besedo: ker za to ni bilo zadostne volje in pripravljenosti, dokler niso prišli skupaj pravi ljudje na pravih mestih. Vse ostalo je lahko le »filozofija«.
Premiera Fausta na kar 24 metrov širokem odru poletnega gledališča v Križankah bo prav gotovo precej drugačna od kasnejše na komaj osem metrov širokem odru v Drami, tako da bomo bržkone videli kar dvojnega Fausta in si bo marsikdo po Križankah predstavo ogledal še »pod streho« konec oktobra. V Križankah bodo žal predstave le tri (21.,22. in 23. septembra).
Entuziazem, ki so ga pokazali sogovorniki na tiskovni konferenci v Viteški dvorani Križank, razlaga Fausta, obvladanje predstave dobra dva tedna pred dogodklom, že sami po sebi napovedujejo nadvse mikaven gledališki dogodek.
Pandur je med drugim povedal, da bo šlo v tej predstavi za novo verzijo Goethejevega besedila, kot ga je dramaturško in kot avtorica priredbe pripravila nepogrešljiva Livija Pandur iz Voduškovega prevoda prvega dela Fausta in Erike Vouk kot prevajalke drugega dela.
Igor Samobor bo sam interpretiral Fausta, Branko Šturbej Mefista, Barbara Cerar bo gospa Mefisto, Polona Juh Margareta, Branko Jorda Valentin, Uroš Fürst vodja kabineta ter še štirje člani kabineta (Robert Korošec, Filip Samobor, Žan Perko in Matic Lukšič), kar pomeni, da bo predstava zasnovana sodobno, z družinskim podjetjem, kot smo slišali na tiskovni konferenci.
Faust bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen je svet danes, predvsem pa, kakšno je danes zlo, zakaj človeka tako zelo privlači, da se od njega ne more ločiti, kar bo zlasti interpretacijska naloga novega Mefista Branka Šturbeja.
Na predstavitvi Fausta je pravzaprav ravno on bil najbolj konkreten; zlo je »biblijska tema«, zlo pomeni spopad z lastnimi strahovi, in ko jih premagaš, si na poti dobrega. Ob tem pa je omenil sedanjo dramo beguncev kot posledico svetovnega zla.
Pandur je bil bolj filozofski in spominski; morda je bilo najbolj simpatično njegovo opažanje, da je bil mariborski Faust še v času Jugoslavije in so bili problemi ter perspektive našega sveta drugačni ter je v tehnologiji še vladala analogna era, medtem ko je danes perspektiva sveta zelo drugačna, vlada pa že digitalna tehnologija.
Morda je zvenelo s kančkom ironije, a Pandur je omenil, da njegov drugi Faust morda ni zadnji; tretji bi bil spet čez 25 let. Tokrat pa bo zelo natanko treba gledati, kdo in kako v Faustu rešuje človekovo dušo. In kdo komu kaj proda ali kupi!
Videti slavno operno zgodbo o kitajski princesi Turandot (druga predstava je bila še boljša kot premierna in slišali smo, da so ljudje jokali od ganjenosti, stoječih ovacij pa je bilo petnajst minut), čakati na zgodbo o človeku, ki je svojo dušo prodal hudiču (Faust – Mefisto) in doživeti še eno veliko zgodbo: o Tristanu in Izoldi, svetovno znano in pomembno Wagnerjevo glasbeno dramo o prepovedani ljubezni med junakoma, ki sta ljubezensko začarana še predno jima Brangena strup, s katerim naj bi se skupaj usmrtila, ker je Izolda namenjena kralju Markeju, spremeni v ljubezenski napoj; vse v tako kratkem času, je za Ljubljano svetovni kulturni dogodek.
Kolikor se zdi repertoarno tragično za stanje opere v Sloveniji, bomo Tristana in Izoldo tokrat pri nas videli prvič. V Ljubljano prav tako prvič prihaja slavna Nacionalna opera in balet iz Sofije in bo predstava danes že od 18. ure v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.Tristana in Izoldo bo režiral slavni direktor opere Plamen Kartalov, dirigent pa bo Welisar Gentscheff. Kartalov je v Sloveniji že deloval kot režiser Hoffmannovih pripovedk, 2005, Nabucca, 2006
in Kneza Igorja, 2007. Tristan bo tenorist Martin Ilijev, Izolda pa sopranistka Radostina Nikolajeva. Dramo Richarda Wagnerja je v slovenščino prevedel Andrej Hiti Ožinger in bomo tako lahko prvič sledili predstavi na odru v nemščini in z nadnapisi z zelo zahtevnim poetičnim prevodom.
Tristan in Izolda bo vrhunec programa Dnevov Sofije v Ljubljani v organizaciji občine Sofija in veleposlaništva Republike Bolgarije v Republiki Sloveniji ter v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana.
Marijan Zlobec
Foto Marijan Zlobec
Fotografije s tiskovne konference
Tomaž Pandur, Igor Samobor, Darko Brlek