Celjska Mohorjeva družba pripravlja in vabi na najbolj pričakovano tiskovno konferenco, to je predstavitev Knjižnega dara 2027. Dogodek bo v Knjigarni CMD na Nazorjevi 1 v Ljubljani v ponedeljek, 16. novembra, ob 11. uri.
Celostni pregled vsega, kar si velja zapomniti
Mohorjev koledar najstarejše slovenske založbe za leto 2027 poleg koledarskih podatkov prinaša poučne, zgodovinske in portretne prispevke, širi domača in tuja obzorja ter se ozira po naravni in kulturni dediščini naše domovine.
Mohorjev koledar 2027 vstopa v 169. leto izhajanja in se kot vsakoletna knjižna izdaja tako ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev. Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje, ter z istim naslovom leta 1858. Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik.
Prispevki so ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope. Bralce med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kulturno-družbeno dogajanje preteklega leta, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem in delom neizbrisno zaznamovala slovensko preteklost in sedanjost.
V letu 2027 Celjska Mohorjeva družba obeležuje okroglih sto let od svojega prihoda v knežje mesto, čemur smo se z uvodnimi prispevki posebej poklonili. V obzorjih časa in prostora razmišljamo o prihodnosti Cerkve v sodobnem svetu in se sprašujemo, kam ta sodobni svet sploh gre. O ranah, ki jih moramo končno pozdraviti, govorita prispevka o filmu Naša kri: Eksodus 1945 ter pobudi Vseposvojitev. Svoje spomine na začetke te države je zapisal predsednik osamosvojitvene vlade Slovenije Lojze Peterle. Ob obletnicah so se med drugim spomnili slovničarja Mihaela Zagajška, domoljuba Lovra Tomana, pisatelja Alojza Kraigherja, duhovnika Gregorja Einspielerja, diplomata Ivana Pirca, alpinistke Mire Debelak, slikarja Ferda Mayerja, triglavskega zanesenjaka Jakoba Aljaža, zgodovinarja Toneta Ferenca in fotografa Josipa Pelikana.
Naslovnica
Na poteh iskanja duševnega miru so spregovorili o iskanju smisla skozi poslanstvo Viktorja Frankla, duševnem zdravju med kmeti in ozaveščanju o depresiji med starostniki. Na začetku življenjske poti je iskanje smisla in osebnega poslanstva še toliko izrazitejše, ljubezen do naravoslovja pri tem pa ni naključna.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec