Slikar France Slana bi praznoval stoletnico


Slikar France Slana ostaja eden najbolj znanih slovenskih slikarjev. Njegovo stoto obletnico rojstva je pred kratkim z razstavo obeležila Galerija Družina, prav tako Kranj, sedaj pa še Galerija Hest. Ostaja pa še vedno odprto vprašanje, kdaj bo umetnik v Ljubljani dočakal pregledno razstavo ali celo retrospektivo.

Odprtje razstave, foto Marijan Zlobec

V nagovoru dr. Andreja Smrekarja, nekdanjega direktorja Narodne galerije, smo izvedeli, da se je Slana nekoč sprl z Zoranom Kržišnikom, direktorjem Moderne galerije, in od takrat se razmere zanj niso spremenile, kar pa v resnici pomeni, da Slana ne spada nikamor, razen da ga ljubitelji umetnosti kupujejo bolj kot druge slovenske umetnike.

Emil Šarkanj in Rok Slana

Se pa je žal pojavilo veliko, kakih 300 ponaredkov njegovih akvarelov, kot je povedal direktor in lastnik Galerije Hest Emil Šarkanj, ki se je sicer z umetnikom seznanil in kupil prvo njegovo delo že v srednji šoli. Precej kasneje je v svoji galeriji pripravil kar nekaj Slanovih razstav, izdal pa je tudi njegovo likovno monografijo.

Dr. Andrej Smrekar

Kot je izrecno poudaril, so vsa dela na prodajni razstavi iz umetnikove zapuščine, kar je potrdil Rok Slana, ki se je kot predstavnik družine udeležil spominske slovesnosti.

Spomini na Franceta Slano

Iz Smrekarjevega nagovora je bila presenetljiva perspektiva umetnikovega izobraževanja v Parizu in srečevanja umetnikov Pariške šole sredi petdesetih let. Morda pa je Smrekar vendarle pretiraval, ko je naštel vrsto slavnih slikarjev, med njimi Pabla Picassa, ki naj bi vplivali na Slano. Vplivali so spoznavno, manj stilno, saj je naš umetnik hitro odkril svojo pot, ki je izrazito slovenska, pa ne v Gasparijevem smislu, ampak slikarsko modernejša. Slana je namreč že leta 1949 diplomiral pri Gabrijelu Stupici.

Med nagradami je Smrekar omenil nagrado Prešernovega sklada leta 1964 za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja (1963).

Na podlagi dobljene prve nagrade za slikarstvo na mediteranskem bienalu v Aleksandriji leta 1957, je odpotoval tudi v Egipt.

Slana je ustvarjal v različnih tehnikah: gvaš, tempera, pastel, risba, grafika, ilustracija, tapiserija in keramika, najpogosteje pa v tehniki olja in akvarela. (Bil je tudi odličen portretist, če se spomnim na oljni portret mladega pesnika Cirila Zlobca, ki v diagonali drži odprto knjigo in bere, ali pa portrete otrok kot tihožitja: otrok z lubenico).

Poznavalci in ljubitelji Slanove umetnosti najbolj poznajo njegov večdesetletni cikel tihožitij s cvetjem ali – šopki. Taka večja razstava je bila že pred desetletji v samosanski cerkvi v Kostanjevici na Dolenjskem. Ko obiskovalec pogleda celotno razstavo od daleč, se mu morda zdi nekoliko sladkobna, a ko opazuje vsak šopek posebej, vidi Slanovo mojstrstvo v vseh komponentah. Največji in kompozicijsko najbolj drzni oljni šopek je imelo Delo v svoji sejni sobi.

Akvareli imajo mnoge motive, od petelinov, konjev, rib in muc, kozolcev, starih mlinov, skratka slovenske razgibane pokrajine, a ne kot ilustracija, ampak metafora, zgoščena simbolna podoba nekega ambienta, temperamenta, prežetega s pozitivnim odnosom do sveta in okolja, s pozitivno izpovedno energijo, ki je spontana in iskreno doživeta, sam ustvarjalni proces pa dokončan. Nekateri motivi pa kažejo momente umiranja. Znani so tudi njegovi motivi Ljubljane ali Pariza, posebnost so barke v brodolomih… Velika skrivnost ostajajo Slanovi ženski akti; vtis je, kot da vsega ne poznamo, oziroma da je bila njegova druga žena Alenka zelo privlačen, erotičen slikarski motiv.

Nekaj pa je kar izrazito abstraktnih slik in bi morda lahko pomislil na Miroja, ki ga je omenil Smrekar.

Družina Slana je živela v hiši na Komenskega 8, v kateri je v pritličju galerija Zveze DSLU in si je drugo nadstropje nekako delila z družino Janeza Bernika in Adriane Maraž.

Nekajkrat sem bil na obisku pri obeh. Vsak zase so bili vrhunski, a zelo zelo različni. Da bi pa slučajno kdaj imeli razstavo – skupaj; je ni bilo in je tudi ne bo.

France Slana se je rodil 26. oktobra 1926, umrl pa 25. aprila  2022.

Marijan Zlobec

 

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja