Z novinarsko konferenco v Muzeju novejše zgodovine Celje so organizatorji napovedali začetek Mladinskega pevskega festivala, ki letos praznuje 80 let, hkrati pa bodo obeležili 100-letnico umetniškega ustvarjanja in 120-letnico rojstva očeta festivala Jurčeta Vrežeta. Festival bo v jubilejnem letu potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar.
Uvodni novinarski konferenci pa v petek, 10. aprila, ob 18. uri sledi v Muzeju novejše zgodovine Celje (Prešernova ulica 17) še ena, na kateri bo sodelovala Celjska Mohorjeva družba s predstavitvijo knjige muzikologinje dr. Darje Koter Naj mladina poje ! Jurče Vreže, zborovodja in vizionar Mladinskega pevskega festivala v Celju. Knjiga je izšla ob 120 – letnici rojstva Jurčeta Vrežeta in 80 – letnici Mladinskega pevskega festivala v Celju. Z avtorico dr. Darjo Koter se bo pogovarjal Gregor Deleja.
Jurče Vreže ob zaključku šolanja na učiteljišču v Mariboru leta 1926, foto Kamra
Pevski festival kot življenjski sen
Jurče Vreže je bil ena najpomembnejših osebnosti med slovenskimi zborovodji, njegov spomin še posebej spoštujejo generacije učiteljev mladinskih zborov. Veliko je prispeval k razvoju mladinskega zborovskega petja na osnovnih in srednjih šolah ter sodeloval pri nastanku Mladinskega pevskega festivala v Celju, ki je skozi desetletja postal mednarodno priznana prireditev. Znanstvena monografija v letu 2026 obeležuje 80 let prvega festivala in 120 let rojstva njegovega največjega vizionarja.
Jurče Vreže, foto iz zasebne zbirke Nade Vreže in Osrednje knjižnice Celje
Jurče Vreže (1906–1987, Šmarje pri Jelšah) je bil predan učitelj in zborovodja, ki je svoje življenje posvetil mladini in verjel, da glasba pomembno oblikuje mladega človeka. Spodbujal je večglasno petje in izvajanje sodobnega repertoarja ter sodeloval s pomembnimi ustvarjalci slovenskega zborovstva med obema vojnama. S svojim šoštanjskim mladinskim zborom Zvonček se je zapisal v zgodovino slovenske glasbene kulture, pomembno vlogo pa je imel tudi v Društvu mladinskih pevovodij. Svojega poslanstva ni opustil niti v težkih razmerah druge svetovne vojne. Po vojni se je preselil v Celje, kjer je nadaljeval svoje delo in ponovno razvil idejo Mladinskega pevskega festivala. S svojim delom je močno vplival na razvoj mladinskega zborovskega petja v Sloveniji in danes velja za enega najvplivnejših zborovodij na Slovenskem, pa tudi v širšem evropskem prostoru.
Prvi mladinski pevski festival v Celju leta 1946
Monografija kronološko spremlja razvoj mladinskega zborovskega petja od časa pred prvo svetovno vojno. Na podlagi družinskih arhivov predstavi življenje in delo Jurčeta Vrežeta, v poglavju Od iskre do ognja pa spremlja rast Mladinskega pevskega festivala od njegovih začetkov do mednarodne veljave. Zadnje poglavje se posveča dogajanju Post festum, ko dediščina navdihuje in obvezuje
“Monografija Darje Koter o Jurčetu Vrežetu dokazuje, da je tudi v kulturi nenaklonjenih razmerah sredi časov globokih prelomov in splošnih (pre)usmerjanj mogoče doseči zavidanja vredne uspehe v gojenju petja. V vsej dosedanji zgodovini je pot do čudes glasbe vodila prek človeškega glasu, kar je omogočalo povezanost te umetnosti s slehernikom. V sedanji epohi prihaja do splošnega ozvočenja življenja – od zibeli do groba. Vsekakor se spreminja stik s slušnimi dražljaji. Vendar pa s tem še ni rečeno, da to spreminja osebni stik z glasbo. Petje bo tudi v prihodnosti zanjo ostalo ključnega pomena. To daje monografiji Darje Koter še eno razsežnost: gre za študijo primera, kaj se da storiti – tudi marsičemu navkljub –, če sta človekova dobronamernost in znanje v soglasju.”