V okviru 40. Slovenskih glasbenih dnevov bodo v dveh koncertnih večerih zaživela dragocena poglavja slovenske glasbene dediščine, intimni svet samospeva ter zgodovinski trenutki, ujeti v zgodnje radijske prenose. Koncert V razkošni sreči bo 19. aprila ob 19.30 v Viteški dvorani Križank predstavil umetnost samospeva. Koncert smo podrobneje tu že predstavili.
Rudi Omota pri delu. Vir: Zapuščina Emilije Soklič v lasti Petra Sokliča
Zborovski koncert Pesmi, ki so premagale čas, pa bo v torek, 21. aprila, ob 18. uri v Unionski dvorani Grand hotela Union obudil ključna slovenska zborovska radijska posnetka. Oba dogodka vzpostavljata dialog med preteklostjo in sedanjostjo ter razkrivata moč glasbe kot nosilke kulturnega spomina.
Trboveljski slavčki
Oživljena zvočna dediščina radijskega prostora
Koncert Pesmi, ki so premagale čas, je posvečen izjemnemu poglavju slovenske radijske glasbene dediščine. Koncertu Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega slovenskega čezatlantskega radijskega prenosa ter koncertu Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941 v Unionski dvorani, ki je zaznamoval konec ustvarjalnega obdobja tik pred kulturnim molkom. Oba posnetka veljata za neprecenljiva zaklada slovenske narodne identitete in pričata o izjemni kakovosti slovenskih poustvarjalcev v času, ko je radijski eter prvič odpiral prostor našemu glasbenemu glasu. Njuna oživitev na koncertnem odru ponuja redek vpogled v dva bežna, a odločilna trenutka slovenske kulturne zgodovine.
Koncert Pesmi, ki so premagale čas bo posvečen spominu na Emilijo Soklič (1918– 2025) in Borka Radeščka (1949–2025), ki sta pomembno prispevala k ohranjanju Omotovega traku. Emilija Soklič je znameniti posnetek zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 leta 2923 podarila Programu Ars Radia Slovenija, Borko Radešček pa je skupaj z Rudijem Omoto sodeloval pri enem od poznejših prepisov tega dragocenega zvočnega dokumenta.
Prvi del koncertnega večera poustvarja Mladinski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Alenke Podpečan ob sodelovanju pianista Blaža Pirnata, ki z improvizacijo po zgodovinskem posnetku vstopa v zvočni svet. Drugi del večera prinaša rekonstrukcijo zborovskega izročila Akademskega pevskega zbora, ki ga oživljata moški del APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvo Rahele Durič ter moški del Zbora Slovenske filharmonije in nekdanji pevci APZ Tone Tomšič pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika, s solistoma Barbaro Potočnik in Rokom Ferenčakom.
Program združuje priredbe slovenskih skladateljev in ljudske motive iz različnih slovenskih pokrajin. Zazvenela pa bo tudi že dolgo ponarodela slovenska romantična pesem Lipa Davorina Jenka. Koncert tako ni le rekonstrukcija zgodovinskih dogodkov, temveč poklon slovenski glasbeni dediščini in njeni zgodnji prisotnosti v radijskem prostoru.
Koncert bo v zgodovinskem in s tem avtentičnem ambientu dvorane z bogato kulturno in še posebej glasbeno zgodovino, v kateri je bil nekoč nastopil legendarni pianist Arthur Rubinstein, v petdesetih letih pa je Slovenski filharmoniji dirigiral Zubin Mehta, mlad diplomant dunajske akademije za glasbo in študent legendarnega profesorja dirigiranja Hansa Swarowskega, pri katerem je študiral tudi naš dirigent Uroš Lajovic.
Nastopajoči:
Akademski pevski zbor je po vojni oživel in imel legendarne dirigente, kot so bili Radovan Gobec, Janez Bole, Lojze Lebič, Marko Munih…
Letos oktobra bo prvotni APZ Franceta Marolta iz leta 1926 praznoval stoto obletnico delovanja s koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Zbralo se bo 1500 pevcev Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič vseh generacij in med drugim skupaj zapelo Lipa zelenela je in Pesem o svobodi.
Marijan Zlobec