40. Slovenski glasbeni dnevi bodo po tradiciji v svojem programu ponudili in predstavili orgelski in pevski recital. Prvi bo 18. aprila ob 20. uri v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani, drugi pa 19. aprila ob 19.30 v Viteški dvorani Križank.
Polona Gantar, foto Festival Ljubljana
Že pred drugo svetovno vojno so iz ljubljanske stolnice in frančiškanske cerkve prek radijskih valov prenašali liturgijo in orgelske koncerte. Najimenitnejši slovenski skladatelji in organisti Stanko Premrl, Franc Kimovec in Matija Tomc so s svojimi izvedbami v eter ponesli domača in tuja dela ter povezali sakralno in profano.
Naslov koncerta je Nevidne niti
Nevidne niti iz naslova orgelskega recitala na 40. Slovenskih glasbenih dnevih se nanašajo na prepletene, pogosto pozabljene povezave med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko tradicijo in zgodnjimi radijskimi prenosi, ki so v 30. letih prejšnjega stoletja združevali sakralni in profani prostor. Pred drugo svetovno vojno so iz ljubljanske stolne in frančiškanske cerkve prek radijskih valov prenašali liturgijo in solistične orgelske koncerte, ki so jih oblikovali najvidnejši slovenski organisti in skladatelji tistega časa. Glasba, ohranjena v rokopisih, ter glasba, ki je prek mikrofonskih vodov nekoč potovala v domove poslušalcev, tako oživljata vezi, ki so nekdaj neopazno povezovale svetišča, radijski studio in širšo glasbeno kulturo.
Orgle v frančiškanski cerkvi, foto Župnija Marijinega oznanjenja
S takšnimi radijskimi prenosi so v eter stopali Stanko Premrl, Franc Kimovec in Matija Tomc, organisti, skladatelji in pedagogi, ki so s svojimi izvedbami predstavljali tako domača dela kot glasbo sodobnikov. Vse tri je zaznamovala dunajska šola. Premrl je kot naslednik Antona Foersterja, čigar 100. obletnice smrti se bomo spomnili leta 2026, študiral kompozicijo pri Robertu Fuchsu in se tam srečal tudi z izrazito drugačnimi estetskimi načeli Arnolda Schönberga, osrednje osebnosti »druge dunajske šole«, katere edino ohranjeno in pred kratkim revidirano orgelsko skladbo bomo slišali tudi na tem recitalu, ki poteka v sklopu Arsovega orgelskega cikla Obiski kraljice. Kimovec je študiral na cerkvenoglasbenem oddelku Dunajske univerze v Klosterneuburgu in po vrnitvi v Ljubljano postal prvi zborovodja leta 1937 ustanovljenega radijskega pevskega zbora. Tomc pa je bil na Dunaju učenec legendarnega Franza Schmidta.
Polona Gantar, foto DSS
Te povezave odsevajo tudi v programu orgelskega koncerta, ki prepleta slovenska in avstrijska dela ter odpira pogled v slogovno raznolikost orgelske ustvarjalnosti 20. stoletja. Ob tem se bo predstavila organistka Polona Gantar, glasbenica izjemno širokega profila, ki se je izobrazila na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu ter na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju, kjer je magistrirala pri Petru Planyavskem. Izpopolnjevala se je pri vodilnih evropskih organistih, solistično nastopa doma in v tujini ter redno snema za arhiv in Založbo kaset in plošč RTV Slovenija. Je glasbena urednica na programu Ars in organistka v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani.
Program:
Samospev ima v slovenskem glasbenem izročilu posebno vlogo. Kot ena najintimnejših glasbenih oblik je že v 19. stoletju postal pomemben izraz notranjih razpoloženj in nosilec narodne zavesti. V času živahnega čitalniškega gibanja je rasel v tesnem stiku z domačo poezijo, ki je skladateljem ponudila bogat literarni temelj od Franceta Prešerna ter Simona Jenka in Simona Gregorčiča do lirike pesnikov fin-de-siècla. Čeprav so bili slovenski ustvarjalci oddaljeni od velikih evropskih središč, je samospev ostal osrednja oblika njihove umetniške izpovedi in prostor, kjer so se srečevali vplivi romantične in moderne Evrope ter domače pesniške tradicije. Dragocen vpogled v razvoj samospeva ponujajo tudi radijski arhivi RTV Slovenija, ki hranijo obsežno zvočno gradivo in pričajo o živi recepciji te zvrsti v drugi polovici 20. stoletja.
Štefica Grasselli, foto FB
Raznolik program koncerta ponuja razgled po skoraj stoletju razvoja slovenskega samospeva, od zgodnjeromantičnih uglasbitev Antona Nedvěda in Frana Serafina Vilharja ter z operno liriko zaznamovanega sveta Antona Foersterja do izrazito osebnih in intimnih miniatur vsestranskega Antona Lajovica ter Janka Ravnika. Sledijo skladatelji slovenske moderne, med njimi ekspresionistični Marij Kogoj, izrazno poglobljeni Lucijan Marija Škerjanc in rafinirani Uroš Krek, ki razširjajo izrazni prostor vokalne lirike 20. stoletja in ga stilno poglabljajo. Ob njih program predstavlja še avtorje, ki nadaljujejo poznoromantično izročilo, med njimi učenca Antonína Leopolda Dvořáka Josipa Procházko, Viktorja Parmo, ki se je oblikoval ob zgledih Verdija, Oskarja Deva z značilno romantično izraznostjo, Josipa Pavčiča z dodelanim klavirskim stavkom in občutljivo ponazoritvijo razpoloženj ter Emila Adamiča, čigar glasba niha med ljudsko ubranostjo in umetniško smelostjo.
Izvajalski tandem oblikujeta sopranistka Štefica Grasselli, članica solističnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, prejemnica študentske Prešernove nagrade in interpretka širokega repertoarja od Monteverdija do sodobne opere, ter pianistka Irena Zajec, dolgoletna korepetitorka SNG Opera in balet Ljubljana ter izkušena sodelavka solistov in komornih projektov, dejavna tudi kot pedagoška in spremljevalna umetnica na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Štefica Grasselli, foto FB profil
Program:
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec