Znan je ves program 40. jubilejnih Slovenskih glasbenih dnevov v organizaciji Festivala Ljubljana in še drugimi sodelujočimi, kot so Društvo slovenskih skladateljev, Glasbena matica Ljubljana, Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Akademija za glasbo Ljubljana, Simfonični orkester SNG Maribor…
Simon Krečič
Slovenski glasbeni dnevi so se uveljavili kot vsakoletna aprilska stalnica. S poudarkom na slovenski glasbeni kulturi spadajo med najpomembmejše evropske tovrstne festivale, čeprav je večina aktualnih festivalov odprtega tipa in so vsebinsko skladateljsko mednarodni. Ljubljanski festival vztraja pri slovenski narodni, glasbeni, kulturni in izvajalski identiteti, le mednarodni muzikološki simpozij je odprtega in primerjalnega tipa.
Slovenska glasbena zgodovina je zelo bogata in se kajpada nenehno širi, tako da gradiva in jubilejev nikoli ne bo zmanjkalo. Prav tako se krepi, kar pa je premalo poudarjeno, študijsko zanimanje za glasbo, a s pripombo, da je slovenskih del v programih zlasti mladih nastopajočih premalo. Vsi bi najraje izvajali Brahmsa, če mi je dovoljeno zlorabiti to slavno ime.
Če ni izvedb slovenskih skladateljev, hitro utonejo v pozabo. Iluzija, da so znani, je razširjena le med tistimi, ki glasbeno dogajanje spremljajo desetletja. Iz programov ugašajo celo tako znana imena, kot so Primož Ramovš, Marijan Lipovšek, Milan Stibilj, Dane Škerl, Darijan Božič, Zvonimir Ciglič, Janez Gregorc… Še bolj starejši, kot Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanc, Vilko Ukmar, Blaž Arnič, Danilo Švara…
Samostojna slovenska nacionalna država slovenstva in slovenske kulture ni bistveno povzdignila, še manj pa jo je približala širši javnosti. To žal ne velja le za glasbo. Potrebo po vztrajanju občuti in se zaveda svoje funkcije Festival Ljubljana, podobno kot Teden slovenske drame v Kranju ali Borštnikovo srečanje v Mariboru. Bolje je v tej tradiciji svojo funkcijo odigral Slovenski knjižni sejem. Letošnji 40. Slovenski glasbeni dnevi se bodo spomnili stote obletnice prvih slovenskih radijskih prenosov in stote obletnice rojstva skladatelja, akademika Janeza Matičiča.
Simfonični orkester SNG Maribor, foto Tiberiu Marta
Slavnostni otvoritveni koncert bo v Mariboru 17. aprila v SNG Maribor: Dvorana Ondine Otta Klasinc
Radio je v 20. stoletju postal eno ključnih prizorišč srečanja glasbene ustvarjalnosti in tehničnega napredka. Oblikoval je poslušalske navade, posredoval najnovejše interpretacije ter spodbudil razvoj snemalnih postopkov, ki so radijski studio spremenili v prostor raziskovanja zvoka kot samostojne glasbene materije. Prav iz takšnega »laboratorijskega« okolja je v Franciji vzniknila konkretna glasba (musique concrète), neločljivo povezana z radijskim studiem, montažo posnetih zvokov in odpiranjem novih možnosti zvočne manipulacije. Njene začetke je zaznamoval Pierre Schaeffer, ki je kot tonski tehnik pri francoskem radiu iz studijske opreme razvil povsem nov pristop h komponiranju.
Akademik Janez Matičič. foto SAZU
V ta ustvarjalni krog je vstopil tudi Janez Matičič, edini skladatelj sporeda otvoritvenega koncerta 40. Slovenskih glasbenih dnevov. Izšolan pri Lucijanu Mariji Škerjancu in z zgodnjimi deli še zvest tradiciji se je za sodobnejše glasbene tokove začel zanimati med izpopolnjevanjem pri sloviti Nadii Boulanger v Parizu. Odločilen pečat je njegovi ustvarjalnosti vtisnilo večletno sodelovanje s Schaefferjevo Skupino za raziskave glasbe (Groupe de Recherches Musicales), v kateri je med letoma 1962 in 1975 ustvaril vrsto elektroakustičnih del in oblikoval svoj prepoznavni, izrazno izostreni zvočni svet.
Matičič je s svojim pedagoškim delom in ustvarjanjem močno obogatil slovenski klavirski repertoar in širšo pianistično dejavnost. Med deli za ta instrument je tudi Koncert za klavir in orkester št. 1 (1965), ki odpira program. Prav v tem obdobju se je že jasno kazala usmeritev, ki je nato zaznamovala njegova instrumentalna dela za klasična glasbila: ustvarjal jih je s podobno logiko kot elektroakustično glasbo. Tradicionalne parametre harmonije in melodike nadomeščajo barvni spektri tona, poudarjena tekstura in plastenje ter izbruhi in dramaturško oblikovane napetosti. V simfonični žanr je skladatelj vstopil že prej, njegovo Simfonijo št. 1 (1953) pa še zaznamujejo vplivi, ki so oblikovali njegov s tradicionalnejšimi kompozicijsko-tehničnimi prijemi zaznamovani zgodnejši slog.
Lovorka Nemeš Dular
Program otvoritvenega koncerta bodo izvedli člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča, ki je od decembra 2013 umetniški direktor Opere SNG Maribor in prejemnik Glazerjeve listine Mestne občine Maribor za izjemne dosežke na področju kulture. Solistka bo pianistka Lovorka Nemeš Dular, glasbenica širokega formata, predana solističnemu in komornemu muziciranju, pedagoškemu delu ter muzikološki dejavnosti. Njeno glasbeno pot je med drugim zaznamovalo tesno sodelovanje z Janezom Matičičem.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec