Nove knjige Založbe ZRC: Skrb za dobro duševno zdravje (5)

Založba ZRC je na svoji zadnji tiskovni konferenci predstavila kar dve knjigi iz Družbenomedicinskega inštituta; poleg izgorelosti še o skrbi za dobro duševno zdravje. Avtorice: Nataša Dernovšček Hafner, Petra Jelenko Roth, Maja Valič, Barbara Vogrinec Švigelj.

Naslovnica

Priročnik je namenjen vsem, ki si želijo vedeti več o težavah v duševnem zdravju, oblikah pomoči, ko se pojavijo, in njihovem preprečevanju. Kaj sploh so težave v duševnem zdravju in kako jih prepoznamo? Kje pa lahko poiščemo pomoč, ko se pojavijo, in kako jih lahko preprečujemo? Priročnik poskuša odgovoriti na ta vprašanja s pomočjo (prvo)osebnih zgodb običajnih ljudi in s preprostimi razlagami najpogostejših težav v duševnem zdravju, oblik pomoči, ko se pojavijo, in načinov njihovega preprečevanja. Najpogostejše težave v duševnem zdravju vključujejo stres, izgorelost, zasvojenost, akutno stresno motnjo in prilagoditveno motnjo, PTSM in druge anksiozne motnje, depresivne motnje, motnje spanja, samomorilno vedenje, bipolarne motnje, shizofrenijo, osebnostne motnje, demence in motnje v duševnem razvoju. Oblike pomoči pri težavah v duševnem zdravju pa zajemajo samopomoč in pomoč zdravstvenih služb, pomoč socialnih in nevladnih služb in pomoč bližnjih. Na koncu priročnika je tudi priporočeno gradivo o skrbi za dobro duševno zdravje v slovenskem jeziku, ki vključuje tudi vprašalnike, s katerimi lahko preverimo svoje počutje.

Namesto uvoda

Kaj pomeni, da skrbimo za dobro duševno zdrav-je? V prvi vrsti to pomeni, da s svojim življenjskim slogom krepimo lastno telesno in duševno zdravje. Tako smo dejavni pri preprečevanju težav v duševnem zdravju kot tudi pri iskanju pomoči, ko se težave pojavijo. Kako pa lahko preprečujemo težave v duševnem zdravju in kje lahko poiščemo pomoč, ko se pojavijo? Kaj sploh so težave v duševnem zdravju in kako jih prepoznamo? V pričujočem priročniku poskušamo odgovoriti na ta vprašanja s pomočjo (prvo)osebnih zgodb običajnih ljudi in s preprostimi razlagami najpogostejših težav v duševnem zdravju. Po Svetovni zdravstveni organizaciji je duševno zdravje stanje duševnega blagostanja ali dobrega počutja, ki nam omogoča, da se soočamo in spoprijemamo z različnimi vrstami stresa, se samouresničujemo, vse življenje učimo in delujemo v skrbi zase in za druge. Pri tem pa nas lahko ovira marsikaj, tudi duševne stiske in trpljenje. Prav o teh govori priročnik, ki je pred vami. V njem podajamo uporabne informacije, ki vam bodo lahko v pomoč pri prepoznavanju in poimenovanju težav v duševnem zdravju in vas bodo usmerile k iskanju primerne pomoči. Vabljeni k branju! (Iz knjige)
Kaj so težave v duševnem zdravju, njihovi vzroki in posledice
Duševno zdravje lahko razumemo kot stalno spreminjajoč se proces ali kontinuum od dobrega do slabega duševnega počutja oz. zdravja ali obratno. Natančneje gre za dvojni kontinuum od nizko izraženega duševnega blagostanja do njegove visoke izraženosti in od izraženih znakov težav, ki jih medicina opredeljuje kot duševne motnje, do njihove odsotnosti. Duševna motnja tako ne pomeni preprosto odsotnosti duševnega blagostanja saj človek s prepoznano duševno motnjo lahko občuti duševno blagostanje. To pomeni, da je lahko zadovoljen s seboj, ohranja zdrave in podporne odnose z drugimi ljudmi, se uspešno spoprijema z vsakdanjimi izzivi itn. Na drugi strani pa ima lahko človek brez opredeljene duševne motnje težave s samopodobo, medosebnimi odnosi, spoprijemanjem z vsakdanjimi izzivi itn., skratka ne občuti duševnega blagostanja.Opredeljena razsežnost duševne motnje vključuje različne stopnje težav v duševnem zdravju. Na primer težave s spanjem, tvegana raba psihoaktivnih snovi ali pa črnogledost se lahko pojavljajo tudi, ko imamo dobro duševno zdravje. Te težave še niso duševne motnje, lahko pa so tveganja za njihov nastanek, še sploh, če so prisotne daljše obdobje. Medicinski in zdravstveni pristopi uvrščajo duševne motnje na del kontinuuma, ki označuje slabo duševno zdravje. Te so lahko blažje ali težje.
Med prve sodijo stresne motnje, anksiozne motnje in depresivne motnje, med druge pa takšne, ki so dolgotrajnejše ali kronične. Slednje pri človeku povzročajo resne težave s samopodobo, uravnavanjem čustev, medosebnimi odnosi, spoprijemanjem s vsakdanjimi izzivi, navsezadnje pa celo nezmožnost skrbi zase. Sem strokovnjaki uvrščajo bipolarne motnje razpoloženja, psihotične motnje, kot je denimo shizofrenija, in druge duševne monje (npr. osebnostne motnje) ter odvisnost od psihoaktivnih snovi in demence. Natančnih vzrokov za nastanek težav v duševnem zdravju ne poznamo. Poznamo pa različne modele njihovih razlag in obravnav. V pričujočem priročniku se opiramo na t. i. bio-psiho-socialni model, ki združuje različne biološke, psihološke in družbene razlage, ki se dopolnjujejo. Tako zagotavljamo okvir za odgovor na vprašanje, kaj povzroča težave v duševnem zdravju, ki je utemeljen v zapletenem součinkovanju bioloških, psiholoških in družbenih dejavnikov določenega človeka. Obenem takšen okvir razpira razmislek o tem, za katere okoliščine človek ne more biti odgovoren, na katere pa lahko vpliva z odgovornim obnašanjem. (Iz knjige).
Marijan Zlobec

KRITIKULTURA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja