Nove knjige Založbe ZRC: Kdor gori, lahko izgori (4)


Založba ZRC je imela na svoji zadnji tiskovni konferenci v Atriju tematsko zelo pester nabor knjig. Med njimi so take, ki segajo na področje medicine. Nekaj posebnega je knjiga Kdor gori, zlahka izgori. Priročnik o izgorelosti. Avtorji: Adela Černigoj, Nataša Dernovšček Hafner, Duška Knežević Hočevar, Tisa Kučan Lah, Dino Manzoni, Lilijana Šprah, Barbara Vogrinec Švigelj.

Priročnik govori o izgorelosti kot enem najpomembnejših izzivov sodobnega življenja in dela. Izhaja iz preproste, a pogosto spregledane resnice: brez počitka ni dolgoročno kakovostnega dela. Utrujenost ni slabost, temveč pomemben signal, da so delovne zahteve presegle naše zmožnosti regeneracije.

Besedilo jasno loči med delovno izčrpanostjo in izgorelostjo. Prva je pogosto prehodnega značaja in jo lahko omilimo s počitkom, izgorelost pa je globlji proces, povezan s kroničnim neravnovesjem med delovnimi zahtevami in razpoložljivimi viri. Kaže se kot izčrpanost, psihološki odmik in občutek neučinkovitosti. Priročnik pokaže, da izgorelost ni osebna šibkost, temveč odraz sodobnih delovnih pogojev, negotovosti, digitalne stalne dosegljivosti in tihega pritiska po čim večji storilnosti. S pomočjo uveljavljenih modelov razloži, kako organizacija dela, odnosi, pravičnost, nadzor in vrednote vplivajo na tveganje za izgorelost. Posebno vrednost dajejo priročniku konkretne zgodbe in primeri iz prakse, ki bralcu omogočijo prepoznavanje lastne izkušnje.

Besedilo ne ostaja na ravni opisovanju težav, tudi ne ponuja hitrih receptov, temveč zavezništvo; usmeritve za preprečevanje izgorelosti, pravočasno iskanje pomoči in okrevanje.

Bralca vabi k razmisleku o lastnih mejah, virih moči in drugačnem, bolj humanemu odnosu do dela in življenja.

Uvod

Vsak izmed nas je edinstven in ima svojo mejo vzdržljivosti. Čeprav vsako delo zahteva določeno psihofizično kondicijo, nas lahko tudi ob dobri pripravljenosti pretirano delo in premalo počitka hitro pripeljeta do težav. Utrujenost je jasen telesni in duševni signal, da moramo stopiti korak nazaj. Delo in počitek sta zato neločljivo povezana – prav počitek nam omogoča, da lahko delamo dobro, učinkovito in kakovostno. Ni naključje, da pregovor pravi: »Kdor ne zna počivati, ne zna delati.«Pogosto zmotno mislimo, da sta kronični stres in delovna izčrpanost enaka izgorelosti. Res je, da se izgorelost pogosto pojavi pri ljudeh, ki so dlje preobremenjeni ali delajo v zahtevnih, stresnih razmerah, vendar stres sam po sebi še ni vzrok izgorelosti – lahko je le sprožilec. Izgorelost se od delovne izčrpanosti razlikuje tako po svojih vzrokih kot po posledicah.

Delovna izčrpanost je običajen odziv na pretirano delo. Najpogosteje jo odpravita dovolj dolg počitek in razbremenitev. Kaže se kot preutrujenost, frustriranost in različni stresni simptomi, v težjih primerih pa se lahko razvijejo tudi bolezni, povezane s stresom. Ključna razlika je, da človek, ki je »le« delovno izčrpan, še vedno prepozna svoje meje. Zna si vzeti čas za počitek, se pogovoriti o svojih obremenitvah, se po potrebi pogajati za razbremenitev, postaviti mejo ali celo razmisliti o zamenjavi dela.
Iz opredelitve
Leta 2019 je Svetovna zdravstvena organizacija izgorelost uradno priznala kot pojav, ki je povezan z delom. Ni opredeljena kot bolezen, a je jasno določena kot posledica dolgotrajnega stresa na delovnem mestu. Pri tem so ključni trije znaki: izčrpanost, cinizem in občutek, da nisi več učinkovit.Razumevanje, zakaj pride do izgorelosti in kdo je zanjo bolj dovzeten, je izjemno pomembno, če želimo ta pojav pravočasno preprečiti ali omiliti njegove posledice. Kljub temu pa še vedno ni popolnega soglasja o tem, kaj izgorelost natančno je. V preteklosti so izgorelost pogosto povezovali predvsem s poklici, v katerih ljudje veliko delajo z drugimi in za druge (npr. medicinske sestre, učitelji, socialni delavci), danes pa številne raziskave jasno kažejo, da je izgorelost razširjen pojav v različnih poklicih. Ni več omejena na posamezne dejavnosti, temveč odraža širše spremembe v tem, kako ljudje delamo, kakšne pritiske doživljamo in kako je organizirano sodobno delovno okolje. V zadnjih 50 letih je nastalo vsaj trinajst različnih definicij. To kaže, da je izgorelost kompleksen pojav, ki ga ljudje doživljamo različno, a ga kljub temu vse pogosteje prepoznavamo kot resen problem sodobnega (delovnega) življenja…

Založnik knjige – priročnika je Založba ZRC, izdajatelj Družbenomedicinski inštitut.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja