Pri založbi Mladinska knjiga je v zbirki Premiki izšla knjiga Kako deluje fašizem s podnaslovom Politika nas in njih ameriškega filozofa Jasona Stanleyja. Delo, ki analizira mehanizme sodobne fašistične politike, je v slovenščino prevedla Mojca Vodušek, uredil pa ga je Mitja Pucer. Spremno besedo je prispeval novinar in publicist Janez Markeš.
Naslovnica
Knjiga, prvič izdana leta 2018, je nastajala v času prvega predsedniškega mandata Donalda Trumpa in je namenjena širši bralski javnosti. Stanley v njej analizira politične taktike, ideološke vzorce in družbene razmere, ki omogočajo vzpon fašistične politike v sodobnem svetu. Pri tem se ne omejuje le na zgodovinske primere iz Evrope 20. stoletja, temveč opozarja na nove oblike skrajnega nacionalizma in populizma v različnih državah – od ZDA do Evrope in drugih delov sveta.
Avtor izhaja tudi iz osebne družinske zgodovine. Njegovi judovski sorodniki so pred nacizmom pobegnili iz Nemčije v Združene države Amerike, kamor so leta 1939 pripluli mimo Kipa svobode v New Yorku. Ta zgodovinski kontekst Stanleyju služi kot izhodišče za razmislek o tem, kako hitro se lahko ideje izključevanja, nacionalizma in politične mitologije znova pojavijo tudi v sodobnih demokracijah.
V knjigi Stanley pokaže, da fašistična politika ne pomeni nujno takojšnje vzpostavitve fašistične države, temveč pogosto deluje kot niz političnih strategij. Med njimi so ustvarjanje mitične preteklosti, propaganda, antiintelektualizem, širjenje teorij zarote, spodbujanje strahu ter vzpostavljanje ostrih delitev med »mi« in »oni«. Prav razčlovečenje določenih družbenih skupin in ustvarjanje politično izkoriščanih razlik med ljudmi predstavlja enega ključnih mehanizmov takšne politike.
Stanley analizira tudi zgodovinske pogoje, v katerih so fašistične ideologije vzniknile – od gospodarskih kriz do družbenih ponižanj in nacionalnih mitov. Ob tem opozarja, da podobni vzorci danes ponovno dobivajo prostor v javnem diskurzu. Fašistična politika, kot poudarja, pogosto gradi na nacionalističnih mitologijah, napadih na intelektualne institucije, manipulaciji z informacijami in mobilizaciji strahu.
Spremna beseda Janeza Markeša knjigo umešča v širši zgodovinski in filozofski kontekst ter opozarja, da Stanleyjevo delo ponuja pomembna orodja za prepoznavanje političnih praks, ki lahko spodkopavajo liberalno demokracijo in temeljne človekove pravice.
Knjiga ponuja prepričljiv in jasen vpogled v delovanje nove fašistične politike v času, ko politične krize, razdeljenost in družbeni konflikti razdirajo demokratične ideale.
Jason Stanley (1969) je ameriški filozof, akademik in avtor, znan po strokovnih prispevkih na področjih filozofije jezika in epistemologije, zlasti pri analizi propagande, avtoritarizma in fašizma. Njegovo delo sega od akademske filozofije do angažiranih družbenopolitičnih analiz za širše mednarodno občinstvo.
Leta 2025 se je z družino preselil v Kanado in sprejel profesuro na Univerzi v Torontu. ZDA je zapustil, da bi njegovi otroci lahko odraščali v svobodnejših razmerah namesto v vse bolj avtoritarnem režimu. Piše za ugledne časopise, kot so New York Times, Guardian in Washington Post, kjer razpravlja o propagandi, demokraciji, avtoritarizmu in svobodi govora.
Marijan Zlobec