Založba ZRC je tokrat predstavila tematsko in vsebinsko zelo različne knjige. Med njimi bo prav gotovo velike pozornosti deležna knjiga Konflikti pri načrtovanju prometne infrastrukture. Akterji, vzroki in pristopi za reševanje dr. Maruše Goluža.
Naslovnica
Prostorsko načrtovanje je vedno potencialno konfliktno in pogosto odpira vprašanja pristojnosti, strokovne utemeljenosti, prostorske pravičnosti in družbene sprejemljivosti načrtovanih posegov. Kljub pogostosti konflikti v prostorskem načrtovanju v Sloveniji še niso bili celovito proučeni. Ker so bili postopki umeščanja avtocest in hitrih cest v preteklosti posebej konfliktni, je avtorica raziskavo usmerila na to področje.
Raziskava temelji na pregledu literature, polstrukturiranih intervjujih in analizi besedil v programu Atlas.ti. Rezultati kažejo, da so konflikti odvisni od družbeno-prostorskega konteksta, zato jih je težko predvideti ali preprečiti. Za zmanjšanje konfliktnosti so potrebni prilagodljivi in deliberativni pristopi z odprto komunikacijo ter boljšim razumevanjem družbenih, okoljskih in gospodarskih učinkov načrtovanih objektov.
V nasprotju s teoretičnimi predpostavkami konflikti ne izhajajo le iz nasprotovanja javnosti, temveč nastajajo skozi celoten proces načrtovanja, tudi znotraj strokovne sfere. Ker se pristopi k reševanju konfliktov večinoma osredotočajo na vključevanje javnosti, konflikti v stroki pogosto ostanejo nerazrešeni, kar povečuje verjetnost nasprotovanja javnosti.
Založnik je Založba ZRC, izdajatelj Geografski inštitut Antona Melika, zbirka Geografija Slovenije – 41.
Dr. Maruša Goluža
Dr. Marušo Goluža, raziskovalko Geografskega inštituta Antona Melika, je po diplomi, v kateri je obravnavala funkcijo počitniških bivališč na podeželju, karierna pot mimo nekaj vmesnih postaj vodila do interdisciplinarnega raziskovalnega dela na področju prostorskega načrtovanja.
Naslov njene doktorske disertacije je Konflikti pri umeščanju prometne infrastrukture v prostor v Sloveniji. V njej je opozorila na pomen povezovanja geografije, prostorskega načrtovanja, sociologije in upravnopravnih ved, obenem pa izpostavila izrazito geografski pogled, ki je za razumevanje konfliktnosti v prostoru osrednjega pomena.
Ker so konflikti sestavni del prostorskega načrtovanja v Sloveniji in ker v določenih primerih celo zavirajo trajnostni prostorski razvoj, je Maruša skušala ugotoviti, kako se je temu mogoče izogniti in doseči večjo legitimnost načrtovalskih rešitev. Ob predstavitvi tipologije konfliktov in njihovega reševanja je slovenske primere iz prakse primerjala s tistimi iz drugih delov sveta. Pri tem je izhajala iz umeščanja avtocestnega odseka v Trebnjem in hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem. V študiji problematike reševanja konfliktov pri prostorske načrtovanju je med drugim izpostavila šibko kulturo participativnega odločanja v Sloveniji.
Marijan Zlobec