Založba ZRC je predstavila dve knjigi analiz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Prva je bila Generacija. Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja 3 dr. Brede Luthar, ki smo jo tu že predstavili. Sledila je še knjiga Alternativa. Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja 2 dr. Martina Pogačarja.
Pojem ‘alternativa’ ima kratko zgodovino, a močan mobilizacijski in čustven naboj. Od 1960-ih let naprej in potem skozi 1970-a in 1980-a je alternativa postala oznaka za družbena gibanja, ki se primarno pozicionirajo v odnosu do sredinske, množične, popularne kulture, hkrati pa se v dobršni meri prekrivajo s fenomenom mladinske subkulture oziroma kontrakulture.
Doc. dr. Martin Pogačar, foto Nova
Drugi zvezek leksikona Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja, koncept alternative osvetli v kontekstu mladinskih subkultur, prostorov, tehnologij in umetniških praks ter teoretskih in konceptualnih premislekov in nenazadnje dnevno-politične kooptacije alternative v Sloveniji oz. Jugoslaviji.Avtor se najprej posveti zgodovinskemu pregledu prvih evidentiranih omemb pojma ‘alternativa’ v poznem 19. stoletju, s čimer vzpostavi širši zgodovinski okvir, kamor umesti razpravo o vzniku alternativne kulture v kontekstu političnih, kulturnih, ekonomskih in tehnoloških sprememb v Jugoslaviji in Sloveniji druge polovice 20. stoletja in zlasti skozi 1980-ta leta. V osrednjem delu se navezuje na takratno znanstveno in publicistično produkcijo, v preseku s poudarki iz intervjujev z nekaterimi takratnimi protagonisti ter s sodobnimi premisleki o različnih tematizacijah pojma.
I. Uvod
II. Etimologija in zgodovinski oris rab pojma
1. Jezikovna ozadja alternative
2. ‘Alternativa’ v medijsko-zgodovinski perspektivi
a. Svet in medijske tehnologije v poznem 19. stoletju
b. Javna sfera in drugi
c. Vznik pogojev formiranja alternativne kulture
d. Avantgarde in alternative in družbeno-politični pogoji prve polovice 20. stoletja
e. Začetki fenomena in obravnave sub- in alternativne kulture
III. Alternativna kultura v socialistični Jugoslaviji
1. Jugoslavija, alternativa z alternativami
a. Geopolitični vidik alternativnosti
b. Kultura in umetnost, sistemski alternativi
c. Nove tehnologije, nove prakse
2. Od kontra- in subkulture …
3. … do alternativ(n)e (scene) v 1980-ih
a. Kje je alternativna scena?
b. Razkorak med generacijami
c. Medijsko-tehnološki pogoji konceptualizacije alternativne kulture
d. Kritične opredelitve fenomena
e. Vprašanje prostorov (in) svobode
f. Totalitarizem deluje tudi »od spodaj«
IV. Je naprej … vedno le naprej?
V. Bibliografija
Založnik knjige je Založba ZRC, izdajatelj Inštitut za kulturne in spominske študije, zbirka Osemdeseta, izšla je v mehki vezavi in elektronski obliki.
Kdo je doc. dr. Martin Pogačar ?
Zaposlitev
Inštitut za kulturne in spominske študije, ZRC SAZU 2007-, znanstveni sodelavec
Izobrazba
doktorat, 2012, »Memonavtika: Jugoslavija v digitalnih spominih, spomenikih in pripovedovanju«, Univerza v Novi Gorici
magisterij, 2005, centralno in jugo-vzhodnoevropski študiji, School of Slavonic and East European Studies, University College London, naslov disertacije: »Traces of Yugoslavia: Yuniverse will b-last«
diploma, 2003, FDV, Univerza v Ljubljani, naslov diplomskega dela: »Zvočno-slikovne planjave jugoslovanskega mita«
Prispevki na konferencah
»Digital afterlife: ex-Yugoslav pop-cultural icons and social media«; predavanje na posvetovanju DIGITAL EXISTENCE: Memory, Meaning, Vulnerability, Sigtunastiftelsen/Sigtuna Foundation, Stora salen, Sigtuna (S), 28. okt. 2015.
»Enhanced immediacy of remembering and the emergence of post-socialist co-historicity«; vabljeno predavanje na COST Digital Memories Workshop, tematski sklop »Transcultural Memories in Post-Socialist Europe«, Central European University, Budimpešta, 30. sep. 2014.
»Štulić in xPartizani0zauvijekX: primer izginulega digitalnega spomenika«; predavanje na znanstvenem posvetovanju Popularna glasba nekdanje Jugoslavije v primežu socialistične preteklosti in kapitalistične sedanjosti, Muzej novejše zgodovine, Cekinov grad, Ljubljana, 14. mar. 2014.
»Computer and post-socialist memories: “children of socialism” make contact with ‘western’ computer technology«; predavanje na EUPOP 2013, International Institute for Popular Culture (IIPC), University of Turku, 31. jul.-2. avg. 2013.
(soavtor) Jasna Fakin Bajec and Matevž Štraus. “Stories, objects, interfaces: digital technology and cultural heritage among the young”. Transactions on internet research. [Online ed.], 2021, (17):2, 51-59.
“Alterations of memory: mediatising the interpretative void in post-Yugoslav Slovenia”. V: Maruša Pušnik and Oto Luthar (ur.). The media of memory. Paderborn: F. Schöningh, 2020, 133-156.
(soavtor) Ana Hofman, Alenka Bartulović, Mojca Kovačič, Tanja Petrović. “Afektivni obrat: koncepti, obeti, omejitve.” Glasnik Slovenskega etnološkega društva 2020, 60(1): 56-67.
(soavtor) Jasna Fakin Bajec, Katarina Polajnar Horvat, Aleš Smrekar, Jernej Tiran. “Promises and limits of participatory urban greens development: experience from Maribor, Budapest, and Krakow”. V: Janez Nared and David Bole (ur.). Participatory research and planning in practice. Cham: Springer Open, 2020, 75-89.
(sourednik) Iva Kosmos, Tanja Petrović. Zgodbe iz konzerve: zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Ljubljana: Založba ZRC, 2020.
(soavtor) MEDEN, Ahac. O kulturalizaciji mišljenja in vprašanju odrasti. Časopis za kritiko znanosti, 46(273), 2018, 119–135.
Arheologije medija, mikro-arhivi i pripovedanje: osadašnjavanje prošlosti. Sremski Karlovci; Novi Sad: Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića, 2018. “Culture of the past: digital connectivity and dispotentiated futures”. V: HOSKINS, Andrew (ur.). Digital memory studies: media pasts in transition. New York; London: Routledge. 2018, str. 27–47.
“Music and memory: Yugoslav rock in social media”. Southeastern Europe, 39(2), 2015, 215–236.
(coauthor) HOFMAN, Ana. Partisan resistance today?: the music of the national liberation struggle and social engagement. V: KOZOROG, Miha (ur.), MURŠIČ, Rajko (ur.). Sounds of attraction: Yugoslav and post-Yugoslav popular music. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2017, 21–39
Fičko po Jugoslaviji: zvezda domačega avtomobilizma med cestami in spomini, Ljubljana: Založba ZRC, 2016
Media archaeologies, micro-archives and storytelling: re-presencing the past, Basingstoke: Palgrave Macmillan, 2016
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec