Založba ZRC je zelo pomembna pri objavljanju vsakršnih znanstvenih monografij pretežno domačih avtorjev, znanstvenikov, večinoma zaposlenih na znanstveno raziskovalnih inštitutih. Precej je prevodov aktualnih tujih knjig, pa tudi izdaj literature. Veliko je knjig v elektronski obliki in v angleščini, domače knjige pa večinoma izhajajo v različnih področnih ali tematskih zbirkah; nekatere med njimi so že presegle 50 naslovov. Knjige so premalo publicirane in jih na raznih oddajah na televiziji praktično ni. Vtis je, kot da znanost zanima samo znanstvenike same. kaj šele, da bi bila znanost in z njo povezan razvoj slovenske družbe kakršna koli predvolilna tema. Tega ni niti v sanjah.
Dr. Oto Luthar, foto Mesto knjige
Imamo pa celo serijo vplivnic in podkastnic, kot jih Zveza komunistov Slovenije nikoli ni imela, ker bi sicer z ekvivalentnim obnašanjem dandanašnjih pristašic političnih strank takrat vzbujale splošno zgražanje. Podobno kot je italijanski fašistični general Mario Roatta v svojem Dnevniku (Diario:6 settembre – 31 dicembre 1943) zapisal o obnašanju fašistov v Ljubljanski pokrajini: če bi se tako vedli v Italiji, bi vzbujali splošno zgražanje. Očitno se fašizem vrača. A o tem bo kak inštitut ZRC prav gotovo zbral obsežno gradivo, ga citiral, analiziral in postavil v širši kontekst. Npr. v okviru spodaj omenjenega pojmovnika. Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar bo prav gotovo to znal tematizirati. Ne bodo se smejali samo zanamci, ampak že mednamci.
Založba ZRC je izbrala knjigo meseca
Začetek marca poleg slutnje pomladi prinaša tudi novo knjigo meseca, ki nas lahko spremlja ob branju na toplem soncu, v hladni senci ali kjerkoli, kjer nas ujame pomladno vzdušje. Poleg tega pa pozdravljamo tudi novi slovenski praznik, in sicer Nacionalni dan branja, ki ga je za 5. marec razglasila slovenska vlada. Z marčevsko izbiro tako mežikamo branju in avtorju, ki bi prav v začetku tega meseca praznoval svoj 182. rojstni dan. V branje zato predlagamo literarno in kulturnozgodovinski portret pisatelja Josipa Jurčiča, ki sta ga za Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU uredili Urška Perenič in Neža Zajc. (Iz predstavitve knjige meseca).
Monografija Josip Jurčič (1844 – 1881). Literarno in kulturnozgodovinski portret obsega osem besedil osmih avtorjev, ki delujejo na področju knjige in kulture, literarne in kulturne zgodovine ter publicistike, zato prinaša celovit in vsestranski pogled na prvega pomembnejšega slovenskega pisatelja in pripovednika slovenske književnosti druge polovice 19. stoletja, ki ga večina pozna kot avtorja prvega slovenskega romana, manj ljudi pa kot dramatika, pesnika, časnikarja, urednika in politika. Vse te vidike Jurčičevega življenja in dela bralcu orišejo prispevki, ki razkrivajo širše obzorje Jurčičeve pisateljske sposobnosti ter predstavljajo njegove globlje pobude in zanimanja. Tako predstavljen, Josip Jurčič »nenadoma zaživi v luči osveženega razmisleka o razvoju slovenske književnosti«, pri tem pa »pisateljeva zanimanja postanejo naša,« uvodoma zapišeta urednici, in dodajata, da se Jurčič, »vsestransko dejaven kulturni delavec in visoko neravnodušen pisec svojega časa« skozi besedila izrisuje kot naš sodobnik. Razmislek o literaturi naj bo zato, tokrat in vsakič znova, tudi razmislek o resničnosti, tedanji in živoprisotni. (Utemeljitev).
Dr. Breda Luthar je sociologinja in profesorica medijskih študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s sodobno materialno/potrošno kulturo, medijsko popularno kulturo ter razrednimi razlikami v kulturnih praksah, foto splet/alternator
Tretja knjiga leksikona Osemdeseta dr. Brede Luthar
V tretjem zvezku leksikona Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja, avtorica dr. Breda Luthar obravnava razumevanje pojma generacija v okviru kulturne sociologije in kulturne zgodovine od moderne sociologizacije po prvi svetovni vojni do konstruktivistične predelave pojma, ki razume generacijo kot historično proizvedeno diskurzivno formacijo. V zaključku se s pomočjo intervjujev s protagonisti jugoslovanskih osemdesetih v različnih poljih kulturne produkcije sprašuje, kako lahko pojem pomaga razrešiti napetost med biografijo in strukturo v analizi družbenih sprememb ter o splošni analitični uporabnosti pojma pri analizi radikalnih družbenih sprememb.
Pri tem ugotavlja, da koncept generacije, ki se danes uporablja v popularni govorici ali trženju, ki to obravnava kot homogeno demografsko kategorijo, radikalno drugačno od tiste, rojene deset let prej, v resnici ni vreden nič več kot horoskop. Če pa generacijo rekonceptualiziramo kot rezultat historično specifičnih režimov subjektivacije in transformacij subjektivnosti, ki se zgostijo v določenem trenutku krize, in če je ne razumemo le skozi ta sociološki obstoj, temveč tudi skozi njeno diskurzivnost in izkustvenost (poimenovanje, etiketiranje, prakticiranje in doživljanje), potem nam ta lahko služi kot analitično orodje za razumevanje družbenih transformacij in simbolnih revolucij, katerih akter in obenem produkt je ta sociološko/diskurzivna generacija.
Kazalo vsebine
Zakaj generacija?
I. Etimološka opredelitev pojma in zgodovinski okvir
1. Uvod
2. Konjunkturalna analiza in razpoloženje
3. Generacija kot analitični koncept: med biografijo in zgodovino
4. Konjunktura 1980-ih in njen historični senzorij ali »štimung«
II. Moderni koncept generacije
1. Od genealoške do družbene generacije
2. Sociologija družbene generacije: Mannheim in generacija kot skupnost usode
a. Generacija kot skupna lokacija in kot aktualnost
b. Sveži kontakt in prevrednotenje inventorija
c. Lokacija in izkustvo
3. Od Mannheima do generacije kot zamišljene skupnosti v sodobni nemški sociologiji
4. Druge oblike skupinjenja: razred, milje, scena
III. Alternativni ali dopolnjujoči pojmi: struktura občutenja
1. Historični senzorijum: struktura občutenja kot artikulacija historičnega izkustva generacije v kulturnih oblikah
2. Historičnost subjektivnega
3. Struktura občutenja kot ideologija, preden ta postane ideologija
4. Struktura občutenja, kot se artikulira v kulturnih oblikah
5. Struktura občutenja kot kolektivni imaginativni odgovor
6. Kulturna grožnja družbeni hegemoniji: novo vs. rezidualno
7. Generacijskost strukture občutenja: afektivna atmosfera in skupni historični čas
IV. Alternativni ali dopolnjujoči pojmi: družbeni karakter in habitus
1. Generacija kot družbeni karakter
2. Habitus in generacija kot mreža figuracij: Elias
3. Habitus in generacija kot rezultat klasifikacijskih bojev: Bourdieu
4. Generacijski habitus v krizi: simbolna revolucija in družbena
5. Generacije kot prakse klasificiranja
V. Diskurz razlike: konstruktivistična predelava generacijskega koncepta
1. Generacija kot historično proizvedena diskurzivna formacija
2. Generacionalizacija
3. Komodifikacija generacijskega kategoriziranja
4. Sklep: generacija kot družbena entiteta in kot diskurzivna formacija
VI. Od socializma v krizi prek generacijske alternativne kulture do kapitalističnega realizma
1. Družbeni senzorij krize
2. Kulturni upor kot artikulacija krize
3. Milje in scena: urbana teatralizacija in zavzetje prostora
a. Prostor
b. Paralelnost do družbenega centra
VII. Zaključek: pojem generacije in zgodovinjenje simbolnih revolucij
VIII. Bibliografija
Založnik knjige je Založba ZRC, izdajatelj Inštitut za kulturne in spominske študije, zbirka pa Osemdeseta. Knjiga je objavljena tudi v elektronski obliki.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec