Jubilejni, 40. Slovenski glasbeni dnevi se bodo slovesno pričeli v petek, 17. aprila, ob 19.30 v Dvorani Ondine Otte Klasinc v Mariboru. Otvoritveni večer bo v celoti posvečen opusu Janeza Matičiča (1926 – 2022), ene ključnih osebnosti slovenske glasbene ustvarjalnosti 20. stoletja. Izbrani obsežni deli: klavirski koncert in simfonija, bosta osvetlili različna obdobja njegovega ustvarjanja in ponudili poglobljen vpogled v bogat skladateljski svet, ki je trajno zaznamoval naš kulturni prostor. Nastopil bo Simfonični orkester SNG Maribor pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča, solistka bo pianistka Lovorka Nemeš Dular.
Simfonični orkester SNG Maribor
Glasovi, ki bodo prebudili Matičičev svet
Otvoritveni koncert 40. Slovenskih glasbenih dnevov bo zaznamoval nastop Simfoničnega orkestra SNG Maribor, osrednjega profesionalnega ansambla severovzhodne Slovenije. Z več desetletno tradicijo orkester predstavlja ustvarjalno jedro Opere in Baleta SNG Maribor, hkrati pa s simfoničnimi cikli ter nastopi na priznanih domačih in tujih odrih ključno sooblikuje širši kulturni prostor. Njegova zgodovina, tesno vpeta v razvoj matične ustanove, zrcali glasbene in družbene premike preteklega stoletja. Z rednimi gostovanji ter sodelovanji z uglednimi mednarodnimi solisti orkester nenehno potrjuje svoj ugled in položaj enega najpomembnejših simfoničnih sestavov v regiji.
Janez Matičič, foto Slovenska filharmonija
Od simfoničnih začetkov do umetniške zrelosti
Otvoritveni večer bo pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča skozi dve prelomni deli razpel lok med skladateljevimi zgodnjimi iskanji in njegovim zrelim slogom. Program uvaja Koncert za klavir in orkester št. 1, v katerem Matičič suvereno stopa na pot radikalnega raziskovanja zvoka. Klasične parametre melodike in harmonije tu spodrinejo barvni spektri, plastenje tekstur ter dramaturško stopnjevane napetosti. Solist in orkester se zapleteta v živahen, skoraj otipljiv dialog, v njem pa odmevajo skladateljeve izkušnje iz sveta elektroakustične glasbe. Solistka bo Lovorka Nemeš Dular.
Lovorka Nemeš Dular
V drugem delu se bomo s Simfonijo št. 1 vrnili v njegovo zgodnejše obdobje. Čeprav so v njej še čvrsto zasidrani vplivi tradicije in klasični kompozicijski pristopi, delo preroško nakazuje tiste vizionarske elemente, pozneje prepoznane kot zaščitni znak njegovega sloga. Obe deli skupaj ne ponujata le retrospektive, temveč razkrivata fascinanten razvoj samosvojega umetniškega jezika, s katerim je avtor slovensko glasbo neumorno potiskal v dialog z evropsko avantgardo.
Med Ljubljano in pariško avantgardo
Janez Matičič je svojo glasbeno pot začel z violino, vendar ga je kmalu povsem prevzel klavir – instrument, ki je skozi celotno življenje ostal njegov osrednji medij interpretacije in neusahljiv vir skladateljskega navdiha. Po študiju kompozicije in dirigiranja v Ljubljani ga je umetniška radovednost vodila v Pariz. Tam se je potopil v sodobne glasbene tokove in se pridružil znameniti Skupini za raziskave glasbe pod vodstvom Pierra Schaefferja.
V francoski prestolnici so ga pritegnili elektroakustični pristopi in pionirske zvočne tehnike, s katerimi je pozneje temeljito preobrazil svojo instrumentalno pisavo. Matičič je v svoja dela mojstrsko prepletal čustveno intenzivnost, tehnično natančnost in eksperimentalni duh. Tako je izoblikoval prepoznaven glasbeni jezik, v katerem se vplivi tradicije nerazdružljivo zlivajo z vizionarskim raziskovanjem zvočnih tekstur v klavirski in orkestrski glasbi.
Izvdba Matičičeve skladbe Trans s Slovensko filharmonijo v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec
Matičičeva glasba je bila večkrat vključena v programe Slovenskih glasbenih dnevov in je sam aktivno sodeloval, njegova klavirska dela z orkestrom pa je najraje izvajala prav pianistka, medtem ko je bila izvajalka njegovih solističnih klavirskih skladb – 12 Etud pianistka Katja Sinkovič, česar je bil posebno vesel, saj se je z mladimi pianistkami rad družil in jim razlagal svoje pianistične in glasbene vizije ter seveda porispeval napotke k sami interpretaciji.
Akademik Janez Matičič, foto SAZU
Matičič je bil ves čas, čeprav je živel v Parizu, prisotem na svojih izvedbah doma in je tako dobival potrdila o umetniški vrednosti svojih del ter njihovi odmevnosti v javnosti.
Janez Matičič je bil sin znanega pisatelja Ivana Matičiča in brat pisateljice Nade Matičič, a mu ljubljansko zgodnje meščansko okolje ni predstavljalo pravega umetniško razvojnega izziva. V zimskih mesecih se je zelo rad iz Pariza odpravljal na poletno Francosko Polinezijo, saj se je kot francosko govoreči Slovenec tam počutil kot doma.
Janez Matičič je leta 2007 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in istega leta postal redni član SAZU.
Marijan Zlobec