V nedeljo, 1. marca, ob 18. uri, bo v Klubu Cankarjevega doma gostoval eden najpomembnejših sodobnih hrvaških avtorjev, pisatelj in dramatik Slobodan Šnajder.
Pogovor z njim bo vodila prevajalka, scenaristka in igralka Sonja Polanc, ki je v slovenščino prevedla njegov odmevni roman Angel izginjanja. Delo je lani izšlo pri Cankarjevi založbi v kultni zbirki Moderni klasiki.
Roman Angel izginjanja je večplastna pripoved o Hrvaški in Zagrebu skozi burno zgodovino 20. stoletja. V ospredju je usoda Anđe Berilo, mlade ženske, ki jo zgodovinski vrtinci – od druge svetovne vojne do povojnih političnih prelomov – vodijo skozi preizkušnje idealov, svobode in osebne odgovornosti. Šnajder v romanu prepleta intimno in kolektivno zgodbo ter odpira vprašanja o tem, kako se revolucionarni ideali soočajo z realnostjo oblasti in zakaj zgodovina pogosto ponavlja svoje napake.
Slobodan Šnajder (1948) je avtor številnih dramskih, esejističnih in proznih del, njegovo ustvarjanje pa je zaznamovalo tudi kritično soočanje s političnimi sistemi in ideologijami. Za roman Angel izginjanja je prejel najvidnejše literarne nagrade v regiji, delo pa je bilo izjemno odmevno tako v hrvaškem kot širšem kulturnem prostoru.
Dogodek bo priložnost za poglobljen razmislek o literaturi in zgodovini in za srečanje z avtorjem, ki s svojim delom presega nacionalne okvire in nagovarja širši evropski prostor.
O avtorju
Hrvaški pisatelj, dramatik, publicist, kolumnist in nekdanji gledališki ravnatelj. Na zagrebški Filozofski fakulteti je diplomiral iz filozofije in anglistike. Bil je soustanovitelj in urednik gledališke revije Prolog. Kratke zgodbe, eseje in gledališke igre objavlja od leta 1966. Bil je kolumnist hrvaških dnevnikov Glas Slavonije in Novi list. Njegove kolumne in drame imajo tako privržence kot nasprotnike. Čeprav Šnajder že od nekdaj piše prozo, je prvi roman Morendo izdal šele leta 2012. Hrvaško narodno gledališče Zagreb je doslej uprizorilo dve njegovi drami, Kamov, smrtopis (1978) in Držićev san (1980). V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je hrvaško kulturno politiko usmerjala konservativna in nacionalistična ideologija, je Šnajder postal persona non grata in njegovih iger niso uprizarjali. Toda politični suspenz v domovini ni veljal za širši evropski prostor, zato je bilo v tem obdobju v tujini uprizorjenih veliko njegovih del, denimo na Dunaju, v Tübingenu, Mülheimu, Frankfurtu, Rimu, Oslu, Krakovu, Dublinu, Varšavi, Beogradu in drugje.
Njegov roman Doba brona (Doba mjedi, 2016), za katerega je prejel številne nagrade, je doživel številne ponatise. Od lanskega leta lahko v slovenščini beremo tudi roman Angel izginjanja. Obe deli je prevedla Sonja Polanc.
O romanu Angel izginjanja
Tik pred drugo svetovno vojno v hišo na zagrebški Ilici, ki jo je za oddajanje zgradil premožni judovski veletrgovec, kot služkinja pri mestni gospodi pride delat mlado, lepo in bistro dekle iz Žumberka Anđa Berilo. V težkih vojnih časih bo spoznala, kdo so v resnici njeni sosedje delodajalci – eni bodo končali v taborišču, drugi se bodo pridružili ustašem, tretji bodo šli na zdravljenje v sanatorij …
Anđa se bo zaljubila v mladega komunista in sprejela ideale svobode in enakosti. Njena skromna sobica bo postala zatočišče izjemno pomembnemu ilegalca. Toda njen ljubimec bo po aretaciji ubit na Trgu N., ona pa bo morala pobegniti k partizanom. Ko se vrne v osvobojeni Zagreb, noče privilegijev. Pravična in nepodkupljiva postane sumljiva svojim tovarišem, ki jo pošljejo na Goli otok. Anđa Berilo bo hotela popraviti storjeno ji krivico, toda novi časi bodo dotolkli tako njo kot hišo, v kateri je živela.
V razvejani pripovedi nastopa cela galerija resničnih likov, od Pavelića, Tita, Nazorja, Hebranga, Popovića, Rankovića, Đilasa, Kardelja, Stepinca. Glasovi iz nepokopane preteklosti zlepa ne potihnejo, oznanjevalci novih evangelijev jih ne preglasijo.
Angel izginjanja je veličasten zgodovinski ep in avtorjev poklon Zagrebu in njegovim tihim herojem. Usoda glavne junakinje Anđe Berilo, usoda nekega naroda in mesta, pripoveduje o tistih, ki verjamejo v ideale tudi kadar jih ti nepopravljivo razočarajo.
Vanesa Matajc in Sonja Polanc, foto Marijan Zlobec
Predstavitev knjige v Ljubljani
Kot je povedala Sonja Polanc, je sama živela v Zagrebu in da ni tak, kot je opisan v knjigi, ker ni klasični zgodovinski roman. Sama ga je predlagala uredniku Blatniku za prevod in on ga je takoj sprejel in uvrstil v tako prestižno zbirko, kot so Moderni klasiki ali Chanel med parfumi, kot je rekla, a je pozabila, da je tak le Chanel 5, kar vem še jaz, ker imam enega doma za vsak slučaj. Roman ima veliko referenc na evropsko in svetovno literaturo in taki romani, kot žanrsko zgodovinski, nikoli ne zastarajo. Časovno se roman v prvem delu dogaja leta 1941, v drugem leta 1945 in v tretjem leta 1991. Mali glasovi dialogizirajo med sabo. Literarne osebe so fiktivne, zgodovinske pa seveda konkretne. Slišali smo ugotovitev, da nemški prevod romana ni uspel. Šnajder sicer na koncu objavlja številno literaturo, a v bistvu piše in vidi zgodovino po svoje.
Vanesa Matajc je kot piska spremne besede Pogoltna lakota zgodovine in živo življenje spomina (in velike otroške oči) predstavila bogastvo Šnajderjevega pisateljskega opusa, med drugim je spomnila na gledališko predstavo oziroma dramo Hrvaški Faust (1981), o romanu pa, da gre za kompleksno polifonijo glasov, kot v nobenem drugem romanu; za mogočno orkestracijo, množico glasov malih ljudi, ki jih je zgodovina pozabila. V knjigi je aktualni diskurz o medvojnem dogajanju v Zagrebu in povojnih političnih zapletih. Šnajder je svoj prvi roman Morendo objavil leta 2011, drugega Doba brona 2015, sedanjega Angel izginjanja pa leta 2023. Preteklost še naprej ostaja mnogoobrazna, sklene Matajc.
Tudi v Sloveniji; kot vsakdo hoče in mu za objektivnost, kaj šele resnico, ni mar. Kaj pa če je Šnajder v resnici velik špekulant ? Potem raje berem Krležo, ki je Titu iskreno povedal, zakaj ni odšel v partizane…
Marijan Zlobec