Slovenske ljudske pravljice in razprave o miru – Založba ZRC (8)


Založba ZRC je predstavila še dve knjigi: Indeks slovenskih ljudskih pravljic. Čudežne pravljice II. Avtorica je Monika Kropej Telban. Druga knjiga je Peace, unconditional!. Peace Policies and Practices in Yugoslavia and Beyond.

Naslovnica

Pripovedi odražajo lokalno podobo v katerem so se razvijale in kjer so jih pripovedovali, zaradi tega najdemo v njih številne družbene, kulturnozgodovinske in naravne značilnosti regij, v katerih so živeli ljudje, ki so jih pripovedovali. Vse to daje slovenskim pravljicam značilno svojsko podobo, po kateri se razlikujejo od pravljic drugih narodov, čeprav se uvrščajo v iste pravljične tipe. Narativni stil folklornih pripovedi je pogosto preprost in jedrnat, stkan iz številnih življenjskih izkušenj in čustvovanj preprostih ljudi.

Pripovedovanje zgodb je bilo v preteklosti namenjeno predvsem odraslim, saj so imele pravljice in povedke pogosto zelo stare korenine in različne sporočilnosti, zaradi tega pravljice, ki so osrednji žanr te knjige, kljub temu, da veljajo danes za otroške pripovedi, pogosto vsebujejo sestavine, ki zbujajo strah ali so celo okrutne, kar lahko opazimo tudi pri številnih pripovedih v tej knjigi, kjer so objavljene brez olepšav, ki smo jih vajeni v pravljičnih zbirkah za otroke.

V drugi knjigi tipnega indeksa slovenskih ljudskih pravljic, urejenih po mednarodnem klasifikacijskem sistemu ATU (Aarne, Thompson, Uther), so zbrane slovenske čudežne pravljice, ki se uvrščajo med pravljične tipe od ATU 500 do ATU 749; prva knjig vsebuje pravljice tipov ATU 300 do ATU 499.

Kazalo vsebine

Spremna beseda

Nadnaravni pomočniki / Supernatural Helpers
Čudežni predmeti / Magic Objects
Nadnaravna moč ali znanje / Supernatural Power or Knowledge
Druge zgodbe o nadnaravnem / Other Tales of Supernatural

Literatura
Kratice
Kazalo tipov pravljic / Index of Folktale Type
Summary

Peace, unconditional!. Peace Policies and Practices in Yugoslavia and Beyond.

Uredila: Sanja Petrović Todosijević, Martin Pogačar
Leto: 2025

O miru se danes redko govori. Ne jemlje se ga resno. V najboljšem primeru se mir razume kot nepomemben in obroben »stranski produkt« političnih in gospodarskih procesov, še raje kot ovira za te procese. V kulturi, ki normalizira nasilje in vojno – proti ljudem, živalim, rastlinam in celotnemu planetu – in v kulturi neskončnega izkoriščanja virov, tako organskih kot anorganskih, prostora in časa, je mir postal decentraliziran in delegitimiran. V bistvu se ga prikazuje kot oviro in prepreko za »svobodo, demokracijo in napredek«.
“Zato vas vabimo, da se ustavite in si vzamete čas za pogled v preteklost, na neuspešne pobude, potencialno dobre rešitve in neuspešne izvedbe. Bodimo ponižni pred trpljenjem in uničenjem, ki sta nehote oblikovala to, kar smo danes. Mir je vedno pogojen. Zahteva po brezpogojni naravi miru bi morala biti razumljena kot ključni element pri ustvarjanju sveta, v katerem je vredno živeti. Ta knjiga je prispevek k iskanju takšnega sveta.” (Iz predstavitve knjige).
Kazalo vsebine

Introduction

Martin Pogačar, Sanja Petrović Todosijević
Peace. Unconditional. The Vestiges of Peace and the Socio-Political Frameworks of War The Idea of Peace

Tomaž Mastnak
Unconditional Peace?

The Idea of Peace in Political Context

Peter Klepec
On the Cruelty of War

Petra Svoljšak
The War to End All Wars: A Broken Promise of Peace

Nemanja Stanimirović
Yugoslav Dissidents as Agents of Peace in the Era of Détente

Gal Kirn
Balkan Route to and from War: Reflections on Peace in Šejla Kamerić’s Cease (2023) and Nika Autor’s Sunny Railways (2023)

Political Practices of Peace

Srđan Mićić
Yugoslavia’s Pacifist Foreign Policy and Actions in the League of Nations, 1920–1933

Rastko Lompar
War and Peace within Interwar Yugoslav Radical Right Circles

Zoran Janjetović
Indemnification for Nazi Victims, the Federal Republic of Germany and Yugoslavia

Luka Savčić
“Struggle for Peace” as a Form of Yugoslav Internationalism: A Case Study of Anti-colonialism

Natalija Dimić Lompar
Entering the Cold War “Struggle for Peace”: Yugoslavia and the International Forum for Peace, 1951–1954

Jovan Čavoški
Yugoslavia, Formation of the Asian-African Group and Issues of Peace in the United Nations (1950–1953)

Luka Filipović
From Czechoslovakia to Chile, in the Shadow of Vietnam: Anti-War Movements and the European Communists, 1968–1974

Petar Dragišić
Yugoslavia and the Helsinki Summit in 1975

Images of Peace

Zdenka Badovinac
Peace as a Space for the Third

Katja Kobolt
Pictures of War, Pictures for Peace: Memory of the People’s Liberation Struggle in Yugoslav Children’s Literature

Stanislava Barać
“Lest We Forget”: Desanka Maksimović’s Remembrance Politics and Anti-War Engagement

Ovidiu Ţichindeleanu
On Seeing the Socialist Culture of Peace

Peacemakers

Nika Grabar
Building Non-Peace

Tina Filipović, Ana Kladnik
Non-State Actors as Active Agents of Peace in Cold War Europe

Svetlana Stefanović
International Women’s Year (1975) and the United Nations Decade for Women: Equality, Development and Peace (1976–1985) – The Yugoslav Answer

Sanja Petrović Todosijević
International Children’s Friendship Meeting (1976–1988). Social Organisation of Children in Socialist Yugoslavia and Education for Peace

Vladimir Petrović
Anatomy of a Lost Chance: Vance-Owen Peace Plan for Bosnia and Herzegovina in Geneva, January 1993

Nataša Kostić
Teaching History and Learning about the Dissolution and Wars of the 1990s in Reconciliation Processes

Martin Pogačar
Anti-Militarism in the Art of Stane Jagodič

Martin Pogačar
Postscript. Pax Ante Futurum

Notes on Contributors

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja