Založba ZRC je predstavila posebno redko knjigo Med Kobaridom in Parizom. O življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika Venceslava Smrekarja (1875–1944). Njena avtorica je Lidija Tavčar.
Naslovnica
Monografija raziskuje življenje in delo Venceslava Smrekarja (1875–1944), gradbenega inženirja in likovnika, skozi prizmo mikrozgodovine. Ta metodološki pristop postavlja v ospredje posameznikove izkušnje in vsakdanjik, da bi razkril širše zgodovinske, družbene in kulturne procese.
Smrekarjeva pot vodi iz Kamna ob Soči preko Goriške in Ljubljane, v Beograd in Francijo, ter odseva prelomne zgodovinske dogodke – od prve svetovne vojne do migracij slovenskih intelektualcev in umetnikov. Čeprav se kot slikar ni uveljavil v velikem umetnostnem kanonu, njegovo delo v risbi, ilustraciji in kartografiji odkriva tehnično natančnost, ustvarjalno vztrajnost in fotografski pristop.
Venceslav Smrekar
Monografija prikazuje Smrekarja kot posameznika, ki je sooblikoval kulturni in tehnični prostor svojega časa, ter hkrati osvetljuje družbene strukture, umetniške mreže in migracije slovenskih ustvarjalcev. Pomen dela presega umetnostnozgodovinski okvir in opozarja na vrednost mikrozgodovinskega pristopa za prepoznavanje in dokumentiranje obrobnih, a pomembnih usod zgodovine.
Knjigo je izdal Zgodovinski inštitut Milka Kosa.
Lidija Tavčar pa je leta 2023 izdala še eno pomembno monografijo.
Naslovnica
Poskus rekonstrukcije neuresničenega Narodnega muzeja v Gorici. 1910-1914.
Ustanovitev slovenskega narodnega muzeja v Gorici in njegovo nastajanje pred prvo svetovno vojno je bilo nedvomno narodno napredno dejanje na Goriškem, enakovredno in enakomerno vpeto v razmere, skozi katere je potekal družbeni razvoj pri vseh Slovencih. Razlaga tega stanja pri Slovencih je bila potrebna zaradi lažjega razumevanje razmer, ki so pripravljale pot kulturnim pojavom in dejavnostim, tudi takim, ki so skrbele za kulturno dediščino in njeno ohranjevanje v ustanovah, kot so bili muzeji, knjižnice in arhivi ter sorodne zasebne zbirke posameznikov ali v ustanovah (župnijski arhivi, knjižnice raznih društev, šole) posebej pomembne za Slovence na zahodnem narodnostnem robu. Monografija se ukvarja predvsem z vprašanji, kako je slovenski muzej nastajal, kdo so bili njegovi pobudniki in uresničevalci, kdo so bili darovalci in kaj so darovali za nastajajočo muzejsko zbirko. Knjiga je tudi poskus miselne rekonstrukcije tega neuresničenega muzeja na osnovi dostopne literature in virov, med katerimi sta še posebej pomembna takratna lokalna časopisa, Soča in Gorica, katerih vsebina nam daje vpogled v zgodovinska dejstva, razkriva pa tudi življenjski utrip takratnega goriškega prebivalstva.
Ko so Slovenci v Gorici pred prvo svetovno vojno pripravljali Narodni muzej • Branko Marušič
Spremna beseda • Kaja Širok
Zahvala
Uvod
Zgodovinski kontekst
Politični in kulturni položaj Slovencev na Goriškem
Prva istrska deželna razstava
Goriški zbiralci „narodnega blaga“
Narodni muzej Maribor, 1909
Nacionalni muzeji
Slovenski Narodni muzej v Gorici
Muzejsko društvo in sosledje dogodkov
Metoda dela
Uvrščanje v znanstveno področje
Arheološki predmeti
Arhivsko gradivo
Etnološko gradivo
Fotografija
Kartografsko gradivo
Knjižno gradivo
Numizmatika
Zlata knjiga: darovalci–zbiralci
Tabela – poskus rekonstrukcije vpisa v seznam pridobljenih predmetov
Priloga I : Seznam podarjenih knjig slovenskih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici
Priloga II : Seznam podarjenih knjig tujejezičnih avtorjev za Slovenski Narodni muzej v Gorici
Sklepne misli
Viri in literatura
Imensko kazalo
(se nadaljuje).
Marijan Zlobec