Med novimi knjigami Založbe ZRC jih je nekaj, ki se ukvarjajo s tematskimi slovarji in jezikoslovnimi študijami, zgodovino jezika, narečji… Vse dokazuje, da je slovenščina silno bogat in uporabno izjemen jezik, upravičeno med kakimi 50 jeziki na svetu, ki se ne le ponašajo z večstoletno književno tradicijo, ampak tudi z najvišjim številom izdanih knjig na leto na milijon prebivalcev. To se bo samo še stopnjevalo, saj je mladih ustvarjalcev vedno več in bodo aktivni še desetletja.
Slovenski tehniški slovar
Glavni uredniki: Andrej Šmalc, Andrej Paulin, Marjeta Humar
Leto: 2025
Slovar v 19.759 slovarskih sestavkih prikazuje termine 25 strokovnih področij. Slovar določa prednostno uporabo terminov glede na strokovno in jezikovno ustreznost, pogostost uporabe, poznavanje avtorjev in gradivo. Prednostni termini ali njihovi pomeni imajo definicijo, neprednostni pa kazalko na prednostni izraz ali pomen. Termini ali njihovi pomeni, ki se uporabljajo na enem ali dveh strokovnih področjih, so označeni z enim ali dvema področnima označevalnikoma. Če se uporabljajo na več strokovnih področjih, področni označevalniki niso navedeni. Slovar je namenjen strokovnjakom, časnikarjem, študentom in tudi nestrokovnjakom, ki jih zanima določeno strokovno področje.
Slovar časa. 300 besed za 300 tednov. Besede tedna iz časnika Delo 2019–2025.
Glavna urednica: Simona Klemenčič
Leto: 2025
Slovar časa: 300 besed za 300 tednov je nastal na podlagi rubrike Beseda tedna, ki jo sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU od leta 2019 objavljajo v časopisu Delo. Prispevke o aktualnih besedah je soustvarilo kar 47 strokovnjakov iz osrednje ustanove za raziskovanje in spremljanje slovenskega jezika, kjer nastajajo Slovar slovenskega knjižnega jezika, portali Fran, Franja, Franček, pravopisna, dialektološka, terminološka, etimološka in druga dela.
Slovar časa povezuje raziskovalce, uporabnike in jezikovno skupnost. Besedni sestavki združujejo znanstveno natančnost z osebnim slogom avtorjev. Monografija tako prinaša dokument časa – podobo slovenskega jezika v obdobju 2019–2025 – in hkrati refleksijo sodobnih jezikovnih pojavov ter družbenih sprememb, zaznanih skozi 300 izbranih besed.
Knjiga je izšla ob osemdesetletnici inštituta in združuje izvirne opise besed z bogatimi spremnimi besedili z zanimivimi podatki. Vsebuje kratke razlage pomembnejših leksikografskih terminov, dodatno pa v več spremnih prispevkih predstavi zgodovino Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter uvod v slovaropisje z orisom zgodovine slovenskih slovarjev, slovnic in pravopisov.
Pregibnostno-naglasni vzorci knjižne slovenščine. Samostalnik.
Avtorica: Tanja Mirtič
Leto: 2025
Monografija obsega vse znane pregibnostno-naglasne vzorce knjižne slovenščine za nelastnoimenske samostalnike z vsemi prepoznanimi naglasnimi in oblikovnimi dvojnicami vred. Vzorci predstavljajo teoretično in praktično osnovo za prikaz pregibnostno-naglasnih vzorcev v novem rastočem informativno-normativnem slovarju slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ), ki nastaja na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Monografija je sestavljena iz več delov. Na začetku je opredeljen knjižni jezik in predstavljeno je razmerje med govorjenim in pisanim knjižnim jezikom. Temu sledi utemeljitev oblikovanja pregibnostno-naglasnih vzorcev in opis prikaza vzorcev v izbranih slovarskih priročnikih in drugih virih. Sledi prikaz metodologije oblikovanja pregibnostno-naglasnih vzorcev in izsledkov oblikoslovnih in glasoslovnih raziskav sodobne knjižne slovenščine. Jedrni del monografije vsebuje sistematično obravnavno pregibnostno-naglasnih vzorcev za samostalnik, kjer poskušamo vse samostalnike uvrstiti v določene pregibnostno-naglasne vzorce.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec