Po ravnokar končanem 41. Slovenskem knjižnem sejmu Mladinska knjiga že vabi na jutrišnjo predstavitev novih knjižnih izdaj, ki jih je uredila Nela Malečkar. Pričakujejo vas ob 11. uri v Konzorciju.
Ena izmed knjig Anne Applebaum
Tam bodo predstavili knjižne novosti: Ocean na steni Tjaše Mislej, Polnočni utrinki iz Brazilije Milene Šmit, V parku, mesec Marjana Strojana, Domovina Evropa Timothyja Gartona Asha in Avtokracija d. d. Anne Applebaum.
V pogovoru z urednico Nelo Malečkar bodo knjige predstavili avtorji Tjaša Mislej, Milena Šmit in Marjan Strojan ter prevajalca Staša Grahek in Urban Tarman.
Naslovnica
Ocean na steni
Tjaša Mislej, dramatičarka in dramaturginja, v zbirki dvanajstih zgodb o dvanajstih različnih ženskah prepleta intimne in družbene dejavnike, ki junakinjam narekujejo tempo spopadanja z vsakdanom. Vsaka ženska je na svoj način vpeta v družinska, partnerska, družbena in ekonomska razmerja sodobne družbe, v kateri še niso odpravljene neenakosti, ki izvirajo iz patriarhalne ureditve, a druži jih hrepenenje po boljšem življenju.
Naslovnica prejšnje knjige
Tjaša Mislej (1985), je diplomirala iz primerjalne književnosti in filozofije. Študij je nadaljevala na slovenistiki in vzporedno na AGRFT. Deluje kot dramatičarka, dramaturginja, lektorica in gledališka kritičarka. Redno piše članke za gledališke liste. Leta 2014 je prejela Grumovo nagrado za mladega dramatika za dramo Panj, istega leta je izšla njena drama Zarja in Svit v zbirki Spetka.
V Kranju je kot pedagoška strokovna delavka štiri leta izvajala medkulturne aktivnosti za vključevanje učencev priseljencev. Leta 2020 je za Naše skladišče prejela nagrado Slavka Gruma in isto leto je bila drama tudi krstno uprizorjena. Kot soavtorica dramskega omnibusa je sodelovala pri predstavi Tišina med nami in pri novomedijskem spletnem projektu Monologi s kavča. Njena radijska igra Grške počitnice je bila leta 2021 premierno predvajana na RTV SLO.
Polnočni utrinki iz Brazilije
Naslovnica
Milena Šmit je bila prva rezidenčna veleposlanica RS v Braziliji ter nerezidenčna veleposlanica v Kolumbiji, Venezueli, Ekvadorju in Boliviji. V slikovitih in jezikovno bogatih dnevniških zapisih Polnočni utrinki iz Brazilije podrobno spoznavamo svet javne diplomacije, njeno zakulisje, kulturno in politično življenje Brazilije ter njeno biotsko raznovrstnost.
Avtorica se sprašuje, kaj se lahko Evropa, prvi svet, kot jo še vedno zvesto poimenujejo na južnoameriški celini, nauči od novega sveta? In kam gremo vsi skupaj? Številna pronicljiva razmišljanja o podobnostih in razlikah v kulturnem, političnem, kulinaričnem, tudi vremenskem življenju različnih držav spodbujajo našo večjo odprtost v svet.
“Amazonija mi ne gre iz glave, živa ostaja v mojih mislih. Neprestano mi prihaja pred oči blagi obraz petnajstletnega fanta, ki nas je, tri potnike, s svojim kanujem peljal po meandrih deževnega gozda. Džungla s svojo pozorno tihotnostjo že na začetku opozori človeka, da vstopa v njen svet. Nemo zapoveduje k opreznemu molku ter podvojeni čuječnosti. Sporoča, da se ne pusti motiti niti v svojem vsakdanjem redu niti v svoji večnosti. (…) Naenkrat se zasliši prodorni samotni čivk ptice, obračamo glave, a ne moremo točno ugotoviti, od kod prihaja. Ali je to uirapuru? Pomislim na ime ptiča, ki ga opevajo amazonske pravljice, saj menda najlepše poje in takoj ko odpre svoj kljun, vsi drugi utihnejo. »Ne, to je pica pau,« pravi naš čolnar in z roko pokaže navzgor, kjer proti vrhu visokega drevesa lahno skaklja z veje na vejo rdeči čopek, ki krasi črnega ptička …” (Odlomek iz knjige).
Milena Šmit (1950) je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani in leta 1978 naredila pravosodni izpit. Bila je zaposlena v republiški pravosodni upravi, od leta 1992 do upokojitve leta 2016 pa na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Njeno delovno področje so bile človekove pravice, zasebno in javno mednarodno pravo ter multilaterala. V letih 1996–1998 je kot začasna odpravnica poslov vzpostavila delovanje veleposlaništva RS v Lizboni, od 1998 do 2001 je delovala kot namestnica vodje Stalnega predstavništva RS pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Od 2005 do 2009 je bila pooblaščena ministrica na Veleposlaništvu RS v Parizu ter namestnica vodje stalne delegacije RS pri UNESCU. Od 2010 do 2015 je bila prva rezidenčna veleposlanica RS v Braziliji s sedežem v Brasílii ter nerezidenčna veleposlanica v Kolumbiji, Venezueli, Ekvadorju in Boliviji. Leta 2020 je bila na anonimnem natečaju revije Sodobnost njena kratka zgodba Ljubimec s posvetilom razglašena za najboljšo. Sicer pa svoje publicistične zapise objavlja v Sobotni prilogi Dela.
V parku, mesec
Marjan Strojan, pesnik in prevajalec, v svoji deveti pesniški zbirki nadaljuje z razpoznavno poetiko. Drobne lirsko izpovedne pesmi so neposredno nazorne in narativno večpomenske, pogosto igrivo humorne. Prevladujoči motivi pesmi so ljubezen in narava, v njih pa odzvanjajo tudi vojne in literarna zgodovina. Občutja in posamezni prizori so ubesedeni tako mojstrsko, da jih uzremo v še nevideni luči.
Nisva še končala s poljubi, že preži
v zraku novo slovo: od njega
naju loči vse, kar ločuje
te mačice od listov:
dve pomladni
nevihti.
Marjan Strojan, pesnik in prevajalec, je za svoje vrhunsko prevajalsko delo dobil nagrado Prešernovega sklada in kar dvakrat Sovretovo nagrado. Kot prevajalec se je uveljavil s prevodi Geoffreyja Chaucerja, Johna Miltona, Williama Shakespeara, Roberta Frosta, Jamesa Joycea in z Antologijo angleške poezije. Je avtor osmih pesniških zbirk, za Parnike v dežju je leta 2000 prejel Veronikino nagrado.
Domovina Evropa
Timothy Garton Ash, britanski zgodovinar in pisatelj, je od blizu spremljal najpomembnejše dogodke zadnjega pol stoletja. Med znance in prijatelje šteje najvplivnejše intelektualce in politike iz mnogih držav, vendar pozorno razpravlja tudi z navadnimi Evropejci. Domovina Evropa prihaja med bralce v občutljivem trenutku, ko na obrobju Evrope spet bobnijo vojne, močne pa so tudi sile, ki jo razjedajo od znotraj. Avtor z bogatim znanjem zgodovinarja, spretnim jezikom kolumnista in osebno širino pripoveduje o Evropi, ki jo razume in jo ima resnično rad. Knjigo je prevedla Staša Grahek.
Timothy Garton Ash, foto Wikipedija
Timothy Garton Ash je študiral novejšo zgodovino in vse življene živi in diha z Evropo, ki jo je prepotoval po dolgem in počez. Od blizu je spremljal najpomembnejše dogodke zadnjega pol stoletja, med njimi stavko poljske Solidarnosti, demokratske težnje v nekdanjih komunističnih državah, padec Berlinskega zidu, razpad držav in nastanek novih, tudi vojno v nekdanji Jugoslaviji in ruski napad na Ukrajino.
Timothy Garton Ash je avtor osmih knjig o »zgodovini sedanjosti«, ki zarisujejo preobrazbo Evrope v zadnjih 25 letih. Zaposlen je kot profesor evropskih študij na univerzi v Oxfordu.
Avtokracija, d. d.
Anne Applebaum, ameriška zgodovinarka in publicistka, v knjigi analizira, kako sodobne avtokracije delujejo kot mednarodna mreža medsebojno povezanih režimov, in pokaže, kako avtokrati s pomočjo korupcije, propagande, nadzora informacij in zlorabe demokratičnih institucij ohranjajo oblast ter sodelujejo prek meja.
Oči odpirajoča knjiga o tem, kako avtokrati sodelujejo pri korupciji, propagandi in nadzoru. V prodorni analizi avtorica sestavlja psihosocialni in koruptivni podjetniški profil avtokrata 21. stoletja.
Avtokracijo si običajno predstavljamo kot politično zlorabo oblasti s poosebljeno formo vladanja. Avtokrata si zamišljamo kot lik, ki si prisvaja kolektivne dobrine, zatira disidentstvo in pluralnost političnih perspektiv ter s paleto nasilnih orodij nadzoruje javno besedo.
Anne Applebaum, foto Wikipedija
Ko boste prebrali to knjigo, vam bo jasno, da je v 21. stoletju predstava točna zgolj delno. Današnje avtokracije so postavljene v mednarodna omrežja kleptokratskih združb, ki povezujejo družinske kroge, koruptivna podjetja, varnostne službe in medije resda pretežno nedemokratičnih družb.
Razumevanje, kaj se nam dogaja, je prvi korak pri uporu proti avtokratski prihodnosti. S porastom avtokratskih teženj v naših zahodnih družbah je državljanska vzgoja vnovič aktualna, prvič po koncu hladne vojne pa tudi naša skupna svetovna naloga. Če je pospremljena z optimizmom, kot nas spodbuja Anne Applebaum, toliko lažje.
Spremno besedo k slovenski izdaji je napisala Ksenija Vidmar Horvat, prevedel jo je Urban Tarman.
Marijan Zlobec