V dneh pred začetkom največjega praznika knjig in branja v Sloveniji – 41. Slovenskega knjižnega sejma na Gospodarskem razstavišču – je Mladinska knjiga s kar dvema dogodkoma opozorila na najnovejše knjižne zalogaje za otroke in mladino iz svojega letošnjega založniškega programa. Skupaj blizu kar dvajset knjig. Če bi jih postavil na razgledne police, bi videl že izjemno oblikovalsko ter ilustratorsko razkošje slovenskih knjig.
Urednica Irena Matko Lukan nastopa kot spretna povezovalka, vse fotografije Marijan Zlobec
Mladinska knjiga ima po tradiciji osrednji in največji del na Slovenskem knjižnem sejmu, ali kot sami pravijo bodo sejemske “zvezde naše stojnice”.
Simfonija rok Špele Frlic
Druženje z avtorji in avtoricami knjižnih novosti v Knjigarni Konzorcij je pokazalo pravcato panoramo in ustvarjalno bogastvo, o kakršnem lahko le sanjajo mnogi narodi po vsem svetu. Slovenci imamo veliko več kreativnosti, volje, iznajdljivosti, poguma, želja, prepričanja v ustvarjalnost, njegovo vrednoto in ne nazadnje večnost. 5000 slovenskih umetnikov iz vseh ustvarjalnih področij misli na svojo večnost in nepozabnost. In prav je tako. (Če že niso dovolj plačani, naj bodo vsaj večni).
Globoko razmišljanje kaj bom povedal
Na razkošnem srečanju so se predstavili Sebastijan Pregelj, Igor Šinkovec, Špela Frlic, Tereza Prepadnik, Maša Ogrizek, Miha Ha, Anja Štefan, Roman Rozina, Suzana Koncut in Ana Zavadlav. Izar Lunaček se je oglasil po videu, Andrej Rozman Roza je prišel direktno s svojega nastopa na Ljubljanskem gradu.
Velika koncentracija pred nastopom
Z urednicama Ireno Matko Lukan – vedno govori največ – in Tanjo Komadina so predstavili kar sedem izvirnih leposlovnih del za otroke in še dve prevodni: Medo in Pujsi 3, Želva na drevesu, Kuhinjska miza, Grozna šola, Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo, Mala miš, ti loviš, Babica in dedek v vrtcu, Čudoviti mali čupkasti bunkec in Svatba strašil.
Kaj bo povedal Roman Rozina ?
Bistvena poanta vseh avtorjev in njihovih knjig je, da imajo otroke radi, jih spremljajo, jih opazujejo, se od njih učijo, komunicirajo kot z odraslimi, jih vzgajajo, se z njimi družijo, stopajo v svet realnosti, pa tudi fantazijskosti.
Panorama avtoric in avtorjev
Nikoli nihče ne reče, a je še kako res: za razliko od mnogih ameriških filmov, z odkrito in nekaznovano zlorabo otrok, njihovim potiskanjem v kriminal in celo zločin, pa tudi divjih risank, kjer se strelja vsepovsod in na vsakogar, je slovenska otroška literatura v celoti pozitivno naravnana, s čimer se potrjuje izrek, da so “otroci naše največje bogastvo.”
Beatrice Alemagna, foto splet
Urednica Irena Matko Lukan se je razgovorila že ob prvi predstavljeni knjigi Čudoviti mali čupkasti bunkec svetovno znane pisateljice in ilustratorke Beatrice Alemagna v prevodu Suzane Koncut.
Suzana Koncut
Čudoviti mali čupkasti bunkec je inovativna slikanica za najmlajše z neizmerno močjo domišljije.
Glavna junakinja je petletna deklica Edi, ki se počuti manj sposobno v primerjavi s svojo družino: vsi okoli nje imajo nek talent, ona pa misli, da nima ničesar. Slikanica poudarja pomen domišljije in ustvarjalnosti ter spodbuja otroka, naj verjame vase.
Toliko avtoric in avtorjev skupaj še ni bilo
Najlepše je najti nekaj lahkotnega, mehkega, česar sploh ni. Pika Nogavička je našla splunk, mala Edi pa …
Moj oče govori pet jezikov,
mama poje kot slavček,
sestra je kraljica na drsalkah,
jaz pa ne znam ničesar.
Prevod je nastal iz francoščine in je prevajalka opozorila na težak naslov že v izvirniku, v slovenščini pa se zdi kar posrečen. Opozorilo pa je bilo še o težavah z avtorizacijo, ker so v Franciji spremljali vsak detajl in želeli vedeti, kaj in kako snujejo v Ljubljani. To spremljanje se izkaže za upravičeno, ker so nekatere ilustracije ne le na dveh straneh, ampak se notranji strani še odpreta na skupaj tristransko ilustracijo. A bistveno je, da nenadoma uzremo ilustracije s slovenskimi napisi, kar je seveda naredila sama avtorica v Parizu.
Naslovnica
Beatrice Alemagna je predstavljena kot svetovno priznana ilustratorka in prejemnica številnih mednarodnih nagrad. Čeprav je rojena v Bologni, kjer je znameniti Sejem otroških knjig in razstave izvirnih ilustracij, živi in ustvarja v Parizu. Njen strogi založnik je Albin Michel Jeneusse.
Beatrice Alemagna je napisala in ilustrirala na desetine otroških knjig, ki so prejele številne nagrade po vsem svetu in so bile prevedene v 14 jezikov. Kot avtorica in ilustratorka treh knjig, uvrščenih na seznam najbolje ilustriranih knjig New York Timesa, je bila sedemkrat nominirana za nagrado Astrid Lindgren Memorial Award in dvakrat uvrščena v ožji izbor za nagrado Hansa Christiana Andersena.
Beatrice Alemagna, foto Andrea Mantovani
V knjigi dominira njena ilustracija, medtem ko je teksta manj, a avtorica z njim pove vse. Izjemna je ilustracija prav posebnega naslovnega bitja, ki je po svoje podoben ježku, a je močne roza barve. Ne vem pa, če ni prišlo do jezikovne napake: “da sem najboljša iskarka malih čupkastih bunkcev!” Bolj verjetna je iskalka ali celo risarka.
Izar Lunaček je napisal knjigo Želva na drevesu, ki jo je likovno opremila in uredila Tanja Komadina.
Kdo ne mara stripovskih zgodb? Že poznate knjigo pravljic v stripu Lahko noč, sine? Prejela je nagrado zlatirepec 2022 za najboljši domači strip za otroke in mladino.
Izar Lunaček zdaj pripoveduje zgodbožeru in zgodbožerki. Ves čas sta lačna. Rada bi zgodbe za dobro jutro, dober dan in za lahko noč. V zgodbah se razpira brezmejna moč domišljije in risarskih spretnosti. Sveže, duhovito in igrivo.
Dramatičnost predstavitve
Izar Lunaček se je javil po videu iz Beograda, kjer je na promociji svojih knjig. Knjiga je v bistvu nastala iz osebnih izkušenj, ko je pred spanjem pripovedoval zgodbice svojemu sinu Tarasu. V zahvalo mu je sin sam povedal, katere so bile zanj dobre. Celoten naslov knjige je Želva na drevesu in druge zgodbe v stripu.
Naslovnica
Tretja predstavljena knjiga je bila Grozna šola strašni razred Maše Ogrizek in z ilustracijami Mihe Ha.
Grozna šola je v marsičem podobna običajni, le da v njej pouk poteka ponoči, obiskujejo pa jo strašno razigrani otroci: vampirčica, volkodlak, čarovnička, gozdni duh …
Ana Zavadlav
Učiteljica Jelka otrok ne uči abecede, ampak runocedo. In tudi čarati, seveda! Otroci si pričarajo najljubšo hrano, po nesreči pa tudi črva velikana. Se jim bo uspelo rešiti iz njegovega trebuha? Prve stripovske dogodivščine strašnega razreda, ki ga mladi bralci že dobro poznajo iz Cicibana.
Maša Ogrizek (1973) je slovenska mladinska pisateljica, ki je za svoja dela prejela več nominacij, njena knjiga Lisičja luna pa je bila nagrajena z nagrado za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo večernica.
Na predstavitvi knjige smo slišali, da sta oba avtorja tandem že dvanajst let. Ilustrator Miha Ha išče vedno nove izrazne možnosti, dokler jih na koncu ne najde in seveda naredi. Knjiga je polna topline, hudomušnosti in prijaznosti. Knjiga je bolj podobna kakšemu filmskemu scenariju, za katerega je potrebno ogromno dela, tako da smo slišali primerjavo: ena stran scenarija je po ustvarjalnem naporu in delu enaka eni strani stripa.
Miha Ha in Maša Ogrizek
Pogled v knjigo pokaže, da gre za izjemno koncentracijo, gostoto vseh risb, tako da jih je na eni sami strani tudi po šest. To pa pomeni skoncentrirano branje in spremljanje dogajanja na vsaki sliki in sličici, kar ni tako lahko, kot bi pomislili.
Prikupna prijatelja sta otroke očarala že v zgodbicah, ki so več let izhajale v reviji Cicido, zdaj pa sta svoj prostor našla tudi v slikanici, ki prinaša več kot 20 zabavnih prigod dveh živalskih prijateljev.
Medo je medvedek, ki hodi v šolo, rad bere in razmišlja. Najraje ima rjavo barvo, med, medenjake in kostanj. Je nekoliko počasnejši in zelo potrpežljiv. Pujsi je pujsek, ki obiskuje vrtec, je hiter in stvari pogosto naredi prej, kot o njih razmisli. Rad ima različne barve in krompir, grah in čips. Kadar je nezadovoljen grbanči rilec in kruli, včasih celo s parkljem jezno udari ob tla.
Medo in Pujsi morata kdaj pospraviti sobo, urediti smeti, se odpraviti na pot, prečkati cesto, odpravita se v trgovino in še kam. Prizori iz vsakdanjega življenja, v katerih se znajdeta medvedek in pujsek so otrokom blizu, staršem pa bodo v pomoč, ko se bodo z otroki pogovarjali o pravilih in dolžnostih, pa tudi o bolj zabavnih rečeh.
Sebastijan Pregelj predstavlja svojo knjigo, ob njem ilustrator Igor Šinkovec
Pisatelj Sebastijan Pregelj in ilustrator Igor Šinkovec sta ustvarila serijo zabavnih kratkih zgodb o Medu in Pujsiju najprej za revijo Cicido, potem pa je leta 2023 izšla prva knjiga. Svojevrsten humor obeh avtorjev je otroke navdušil in zgodbe berejo znova in znova.
Naslovnica druge knjige
Zaradi kratkih besedil in zelo povednih ilustracij jih bodo prebirali tudi bralci začetniki.
Naslovnica prve knjige
Pisatelj Roman Rozina je napisal knjigo Babica in dedek v vrtcu, ki jo je ilustrirala Ana Zavadlav.
Topla zgodba nagrajenega pisatelja pripoveduje o medgeneracijskem povezovanju. Druga ilustrirana knjiga Rozine Román. Prvo knjigo Precej drugačen zmaj je ilustriral Peter Škerl, tokrat pa je duhovito sodobno zgodbo o medgeneracijskem povezovanju iskrivo upodobila Ana Zavadlav. Zagotovo jo bodo dedki in babice radi prebirali vnukinjam in vnučkom. In vzojiteljice in vzgojitelji v vrtcih, pravi MK.
Naslovnica
Šesta knjiga na predstavitvi je bila Kuhinjska miza Špele Frlic. Ilustrirala jo je Tereza Prepadnik, likovno uredila Tanja Komadina.
Špela Frlic se je že izkazala kot prirejevalka ljudskih pripovedi in pisateljica, zdaj pa je pred nami njena nova knjiga zabavnih realističnih pripovedi o Arnetu in Kalvinu. Z navdušenjem jih berejo otroci in njihovi odrasli. Tereza Prepadnik nas s sodobnimi in svežimi likovnimi zgodbami zvabi v svet, kjer se vsi prepoznamo. Slastno branje.
Tereza Prepadnik in Špela Frlic
Špela Frlic je diplomirala iz primerjalne književnosti in novinarstva ter zaključila znanstveni magisterij iz folkloristike na temo sodobnega pripovedovanja v slovenskem prostoru. Deluje na področju pripovedovanja in ljudskih pravljic, za svoj pisateljski prvenec Bleščivka pa je prejela nagrado Večernica.
Anja Štefan
Anja Štefan je avtorica knjige Mala miš, ti loviš. Ilustrirala jo je Alenka Sottler, ki pa zaradi bolezni ni prišla na predstavitev.
Gremo v mišjo dolino? Seveda, nič nas ne ustavi. Z Anjo Štefan in s sijajnimi ilustracijami Alenke Sottler se bomo podali na potovanje v svet mišjih pravljic in domišljije z zgodbami, kot sta Mišek v šoli ter Mišek in motor. Dogodek je del Festivala izvirne slovenske slikanice in programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Po dogodku bo avtorica podpisovala knjige na stojnici Mladinske knjige. Tako vabi MK na 41. Slovenski kjižni sejem, kjer bo avtorica predstavila knjigo 29. novembra med 18. in 19. uro.
Andrej Rozman Roza razlaga svojo knjigo
Andrej Rozman Roza je prišel na vrsto v dolgi seriji predstavitve novih knjig za otroke kot predzadnji.
Andrej Rozman Roza je napisal novo knjigo o detektivu Oskarju. Zdaj ima že dvanajst let. Z Ajdo, ki živi na drugem koncu mesta, sta najboljša prijatelja. Zavzemata se za boljši svet, sta proti pobijanju živali in nepoštenemu bogatenju. Napeto branje, polno duhovitih zasukov. Ilustracije Tanje Komadina nam Ajdo in Oskarja tako približajo, da si mislimo, da sta naša prijatelja. Veliko se lahko naučimo od njiju.
Julia Donaldson je avtorica knjige Svatba strašil, ki jo je ilustriral Axel Scheffler
Zadja knjiga je bila v že utrujajočih okoliščinah dolge tiskovne konference Svatba strašil Julie Donaldson.
Jera in Samo vas vabita na zelo zabavno poroko strašil.
Jera Ječmenar in Samo Slamič sta strašili.
(Ki vsak dan veliko sta vran prepodili.)
Samo in Jera sta se goreče ljubila,
zato jo Samo vpraša: »Jera, ljuba, bi se poročila?
Imejva poroko, najlepšo, brezčasno,
za vse nepozabno, poroko prekrasno.«
Julia in Axel skupaj ustvarjata slikanice že od leta 1993, ko je izšla Hiška, majhna kot miška. Od takrat sta ustvarila vrsto imenitnih slikanic, ki sta jih v slovenski jezik prepesnila Milan in Nina Dekleva. Zagotovo ste že slišali za Zverjasca in Zverjaščka. Verjetno poznate tudi knjige Bi se gnetli na tej metli?, Zgodbe iz želodjega gozda, Polž na potepu na kitovem repu, Najprisrčnejši velikan, Mamica, kje si?, Mišji razbojnik, Zog, Lini in Lazi, Palčič, Pet grdin, Zog in leteča zdravnika, Tigrček Taček, Hudobci, Mižek Ostrižek, Prigode pingvina Pjerina. Otroci jih obožujejo. Končno bomo lahko Svatbo strašil brali tudi v slovenskem jeziku.
Marijan Zlobec