Svetovno znana slovenska mezzosopranistka Marjana Lipovšek bo 3. decembra 2026 praznovala osemdesetletnico. Na Dunaju ji pripravljajo posebno monografijo. Organizacijo projekta vodi skladatelj, filozof, menedžer in nekdanji umetniški direktor ali generalni sekretar Dunajskih simfonikov Rainer Bischof, ki me je prosil za sodelovanje.
Rainer Bischof: “Biti človek ni vprašanje morale ali religije, temveč možnost kot pogoj.”
Dela je ogromno, ker je objav in posnetkov po vsem svetu nepregledna množica. Samo v Mediateki RTV Slovenija se ob imenu Marjana Lipovšek pojavi nič manj kot 981 zadetkov, kar bi samo z naštevanjem pomenilo kakih 30 strani v knjigi. V okviru zbiranja sem se odločil za ponovne objave in aktualizacijo starejših zapisov, z dopolnitvami, kot v prvotni časopisni objavi niso bile možne, npr. večje število posnetih fotografij. Ni pa biografskih dodatkov do danes, ker bi bilo vsega tega preveč. Tokrat sem izbral svoj prispevek iz Dela in predstavitev jubilejnega koncerta 23. decembra 2000 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Gre za napovedni in predstavitveni tekst, uporabljene fotografije pa so posnete že po njem na radostnem druženju ob vsesplošnem slovenskem slavju.
Osrednja državna slovesnost
Prve dame prvič skupaj
Na drevišnji osrednji državni slovesnosti ob dnevu samostojnosti in desetletnici plebiscita
Drevišnja osrednja državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in desetletnici plebiscita v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob 20.uri bo nekaj posebnega. Ne le spričo jubileja in potrditve pravilnosti plebiscitarne opredelitve slovenskega naroda za samostojno slovensko državo. Ob tej priložnosti se bodo namreč prvič skupaj srečale in stopile na koncertni oder prve dame slovenske glasbe: pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak kot najstarejša in z najdaljšo kariero, mezzosopranistka Marjana Lipovšek in flavtistka Irena Grafenauer.
Mojmir Tozon, foto FB
Režiser in avtor proslave Mojmir Tozon jo je zasnoval kot vrhunski koncertni dogodek pod geslom Per aspera ad astra – Iz teme k luči. Geslo je uporabil Primož Ramovš s podnaslovom Skozi trpljenje do zvezd pri pisanju svoje simfonične pesnitve, ki jo je zložil v času slovenskega osamosvajanja in še v rokopisu prinesel predsedniku prve slovenske vlade.
Skladatelj Primož Ramovš (1921–1999), foto SAZU
Enako geslo je s podnaslovom Iz teme k luči uporabil ruski skladatelj Peter Iljič Čajkovski pri pisanju Slavnostne uverture 1812 v spomin na Napoleonov vojaški poraz.
Scenarij je razdeljen na tri programske sklope: Iz teme k luči, vsebinsko kot Slovenski triptih: Odločitev, Pot, Cilj. Kot odločitev naroda, da stopi na pot do svojega cilja, do samostojne države v osrčju Evrope. Zaključni del akademije pa je oblikoval v mogočni finale s Slavnostno uverturo 1812 Petra Iljiča Čajkovskega, kot himno vstalega naroda in zmage nad agresorjem. Program
je zasnovan v kombinaciji s prenosom slovesnosti na video steno v mestnem središču Ljubljane in ognjemetom z Ljubljanskega gradu (med izvedbo
Čajkovskega).
Cerkev Sv. Marka, foto Občina Žirovnica
Po prihodu predsednika države in oddelka častne čete Slovenske vojske bo sledila videoprojekcija cerkve sv. Marka v Vrbi z avtentičnimi posnetki zvonov, posvečeno 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna, in pesem Po jezeru v izvedbi Kvarteta DO z videom slovenskih naravnih znamenitosti.
Kvartet DO, foto LP
Zdravljico bo zaigral orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Letonje. Žive naj vsi narodi pa bo recitiral trinajstletni Tilen. Med himno bo oddelek gardistov Slovenske vojske razvil državno zastavo. Slavnostni govor bo imel dr. Janez Drnovšek.
Dr. Janez Drnovšek (1950 – 2008), foto Wikipedija
Prvi segment, Odločitev, bo zaznamovala rdeča barva, kot simbol ljubezni, hrepenenja, trnja in krvi. Kot prva bo nastopila flavtistka Irena Grafenauer s Fantasie brillante sur Carmen Françoisa Borna (1862–1929); skrajno virtuozno kompozicijo, napisano na glavne teme Bizetove opere.
Drugi segment, Pot, označuje modra barva: upanje, pričakovanje, svitanje. Mezzosopranistka Marjana Lipovšek bo z orkestrom Slovenske filharmonije
zapela Slovenske ljudske pesmi Uroša Kreka: Oj, gora ta Kaninova, Bejži, ftiček, Kata Katalena, Tica vuga in Ivek se je ženil.
Zadnji del ima naslov Cilj in ga označuje bela barva: vstajenje, svoboda, rojstvo in blaginja: slovenski narod je, skozi trnovo pot prek zatiranj, tisočletne podrejenosti, odrekanja in prikritega ponosa izbojeval in dočakal svojo zarjo, svobodo in neodvisnost.
Svoj cilj, svojo državo, lepo in bogato, kakršne ni nikjer na svetu. Deželo, kakršno nam zavidajo vsa ljudstva sveta, piše v scenariju Mojmir Tozon.
Kot zadnja bo nastopila Dubravka Tomšiš Srebotnjak s Koncertom za klavir in orkester št. 2 v g-molu op. 22 Camilla Saint-Saënsa. Sledila bosta še
finale s Trumpet Voluntary (Stanko Arnold, trobenta, Maks Strmčnik, orgle) in Čajkovski.
Med izvedbo Slavnostne uverture 1812 se bo orkestru Slovenske filharmonije pridružila trobilna sekcija mladinskega orkestra, pritrkovalci, zvonovi iz ljubljanskih cerkva in topovske salve z Ljubljanskega gradu.
Ljubljanski grad in Grajski grič, foto Wikipedija
Podroben program:
Miroslav Vilhar
Po jezeru
Priredba Jože Kampič
Kvartet DO
Stanko Premrl
Zdravljica
Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta
Marka Letonje
Žive naj vsi narodi. Recitira trinajstletni Tilen
Marjana Lipovšek, Irena Grafenauer in Dubravka Tomšič Srebotnjak, foto Marijan Zlobec
Odločitev
Ljubezen, hrepenenje,
trnje in kri.
Kristal rubina kot simbol
hrepenenja naroda, ki si je s
tisočimi žrtvami in nepreštetimi
ranjenimi s krvjo izboril svoj
obstanek na tem prelestnem
koščku našega planeta.
Kot prispodoba korenin, iz
katerih je pred desetletjem
pognalo s trnjem varovano
steblo in se razprlo v cvet bele
vrtnice, ki bo nekega junijskega
večera obudila tisočletne sanje.
Kajti odločitev je padla.
Fernand Le Borne
Fantasie Brillante na teme iz opere Carmen za flavto in orkester
Irena Grafenauer, flavta
Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Marka Letonje
Veliko veselje ob desetletnici samostojne države Republike Slovenije, foto Marijan Zlobec
Pot
Upanje, pričakovanje, svitanji’.
Modrim smaragda kot
pri vid jutranje zarje, kol
prispodoba mlade matere v
pričakovanju otroka, kol
bleščeč utrinek lepote, čistosti,
iskrenosti in klene slovenske
neomajnosti.
Toda pot je še dolga.
Uroš Krek
Pet ljudskih pesmi za alt in orkester
Oj, ta gora Kaninova
Bejži, ftiček
Kata Katalena
Ticavuga
Ivek se je ženil
Marijana Lipovšek, mezzosopran
Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta
Marka Letonje
Marjana Lipovšek in Dubravka Tomšič Srebotnjak pred garderobo v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec
Cilj
Vstajenje, svoboda, rojstvo in
blaginja.
Kakor školjka iztisne svojo
bolečino v biser, tako je
slovenski narod izbojeval in
dočakal svojo zarjo, svojo
svobodo in neodvisnost.
Svoj cilj.
Svojo državo.
Charles Camille Saint-Saëns
Koncert št. 2 v g-molu za klavir in orkester, op. 22
Andante sostenuto
Allegro scherzando
Finale: Presto
Dubravka Tomšič Srebotnjak, klavir
Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Marka Letonje
John Stanley
Trumpet Voluntary
Stanko Arnold, trobenta
Maks Strmčnik, orgle
Peter lljič Čajkovski
Uvertura 1812, op. 49
Iz teme k luči
(napisana leta 1880 v spomin
na Napoleonov vojaški poraz)
Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Marka Letonje
Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, Dubravka Tomšič Srebotnjak in Marjana Lipovšek po koncertu, foto Marijan Zlobec
Dan samostojnosti in 1o. letnica plebiscita
Scenarij in režija
Mojmir Tozon
Scenografija
Ivo Koritnik
Grafično oblikovanje
Nils Orthaber
Metka Žerovnik
Asistentka režije
Barbara Sočič
Marjana Lipovšek se zahvaljuje prvemu predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu za vodenje države od leta 1990 do 2002
Marko Letonja, stalni dirigent in umetniški vodja Slovenske filharmonije, se je rodil leta 1961 v Mariboru. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je najprej študiral klavir, nato dirigiranje v razredu prof. Antona Nanuta, istočasno je študiral dirigiranje pri prof. Otmarju Suitnerju na dunajski Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost, kjer je leta 1989 diplomiral. Odmevnemu debutu z orkestrom Slovenske filharmonije leta 1987 so sledili nastopi v domovini in tujini: prvim nastopom v italijanskih opernih hišah je sledil stalen angažma v neapeljskem Teatru San Carlo, od leta 1992 je tudi stalni gost milanske Scale. Nastopal je še v Španiji, Avstriji, Nemčiji, na češkem, Hrvaškem in Madžarskem ter v Hong Kongu, Tajvanu, na Japonskem in v ZDA.
Na mednarodnih prizoriščih je sodeloval z nekaterimi izjemnimi solisti: Marjano Lipovšek, Franciscom Araizo, Kathleen Cassello, Mstislavom Rostropovičem, Dubravko Tomšič…V okviru abonmajskih sezon v Ljubljani pa je med drugimi sodeloval z Ireno Grafenauer, Elisabeth Leonskajo, Dunjo Vejzović, Lazarjem Bermanom, Davidom Geringasom. Oktobra bo z orkestrom Slovenske filharmonije ponovno nastopil na gostovanju po Angliji, januarja 2000 pa pripravlja koncertno izvedbo Verdijevega Trbadurja z vrhunsko mednarodno pevsko zasedbo in Marjano Lipovšek v vlogi Azucene.
Irena Grafenauer, Marjana Lipovšek, Milan Kučan, Dubravka Tomšič Srebotnjak in Štefka Kučan, foto Marijan Zlobec
Mezzosopranistka Marjana Lipovšek je na ljubljanski Akademiji za glasbo študirala pedagogiko, izpopolnjevala pa se je še na graški Visoki šoli za glasbo, kjer je končala študij solopetja. Po diplomi so jo takoj sprejeli v Dunajsko državno opero, pozneje pa je bila članica Hamburške državne opere. V svoji sijajni karieri je upodobila skoraj vse največje pevske vloge.
Marjana Lipovšek je gostja vodilnih svetovnih opernih hiš in festivalov in iskana koncertna pevka. Snema in nastopa z največjimi orkestri, med katerimi so Dunajska, Berlinska in Newyorška filharmonija, Bostonski filharmonični orkester, Izraelska filharmonija, orkester Concertgebouw, in pod vodstom največjih dirigentov. Njene izjemne stvaritve so posnete na številnih ploščah. Leta 1993 je prejela častni naziv “bavarska komorna pevka”. Maja 1996 je kot edina Slovenka poleg Antona Dermote prejela na Dunaju še častni strokovni naziv “komorna pevka” za vrhunske umetniške dosežke, oktobra 1996 pa ji je mednarodno združenje Gustava Mahlerja na Dunaju podelilo svoje najvišje priznanje, zlato medaljo z Mahlerjevim portretom.
Veselo razpoloženje po koncertu: akademik, pesnik Ciril Zlobec, mezzosopranistka Marjana Lipovšek, Veronika Zlobec, prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, koncertni mojster Slovenske filharmonije Miran Kolbl, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, dirigent Marko Letonja, flavtistka Irena Grafenauer, aktualni predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek in urednica programov klasične glasbe na RTV Slovenija in ZKP RTVS Mojca Menart, foto Marijan Zlobec
Marjana Lipovšek, Dubravka Tomšič Srebotnjak in Irena Grafenauer, foto Marijan Zlobec
Trojica najslavnejših slovenskih glasbenic 20. stoletja: Marjana Lipovšek, Dubravka Tomšič Srebotnjak in Marjana Lipovšek so skupaj nastopile samo enkrat, a na veličastni proslavi ob desetletnici odločitve slovenskega naroda za lastno državo.
Marjana Lipovšek med Cirilom in Veroniko Zlobec
23. decembra bo od tedaj že 25 let.
Marijan Zlobec