KRITIK.si

Slovenski akademski kipar Mirsad Begić, po rodu iz Bosne, ima samostojno razstavo v Bukarešti, ki jo je pripravila ljubljanska Galerija Novak, potem ko je od umetnika pridobila del slikarskega in kiparskega opusa, Begić pa ga je dodelal za končno podobo na platnih. Kaširanje je tako pripeljalo do celovitega umetniškega rezultata.

Palača z galerijo v pritličju, foto Galerija Novak

Mirsad Begić je v Romunii sicer najbolj znan slovenski umenik, saj so v Bukarešti leta 2011 na javnem trgu postavili njegov doprsni portret v bronu papeža Janeza Pavla II.

Spomenik je nastal kot zahvala romunske pravoslavne cerkve za uradni obisk papeža, da bi se odnosi med obema cerkvama zbližali. Srečanje je bilo že dobrih deset let poprej, a je imelo svetovni odmev.

Koliko milijonov Romunov in tujih obiskovalcev ter turistov je doslej videlo Begićev spomenik ni mogoče ugotoviti, verjetno vsaj deset milijonov.

Zdaj pa je bila prva priložnost za Begićevo razstavo kot večjo individualno predstavitev.

Gosti na razstavi

Galerija Novak je z veseljem že sredi oktobra napovedala sodelovanje umetnika Mirsada Begića na Narodnem salonu sodobne umetnosti (SNAC) v Bukarešti, ki poteka pod okriljem Zveze likovnih umetnikov Romunije in s podporo romunskega Ministrstva za kulturo in Veleposlaništva Republike Slovenije v Bukarešti.

Vabilo

Dogodek velja za osrednjo likovno umetniško razstavo v Romuniji in je letas že tretjič zapored dobil tudi mednarodno razsežnost.

Razstava je v Galeriile de Arta ale Academiei, Calea Rahovei 176, v Bukarešti, kot del Narodnega salona sodobne umetnosti (SNAC) Romunije. Begić je bil izbran kot najpomembnejši sodelujoči mednarodni umetnik s samostojno veliko razstavo.

Po neuradnih informacijah je portret papeža v Bukarešti darilo slovenskega poslovneža, ki posluje z Romunijo, papež pa je Bukarešto obiskal maja 1999 na povabilo romunske ortodoksne cerkve, kar je bilo prvič v zgodovini.

Razstava je velika

Spomenik so postavili leta 2011 v spomin na ta zgodovinski dogodek. Begić je s tem postal najslavnejši slovenski umetnik v Romuniji.

Begićev avtoportret

Razstava predstavlja pomemben korak v prizadevanjih Galerije Novak za mednarodno sodelovanje in promocijo slovenske umetnosti. Z vključitvijo Begićevih del na Narodnem salonu sodobne umetnosti (SNAC) v Bukarešti Galerija Novak krepi kulturni dialog med državama ter utrjuje prisotnost slovenskega ustvarjalnega izraza na evropskem umetnostnem prizorišču.

Podpis na hrbtni strani

Letos je strokovna žirija SNAC-a za razstavo izbrala slikarski opus Mirsada Begića, kar pomeni pomembno priznanje ne le umetniku, temveč tudi viziji Galerije Novak, ki si prizadeva za povezovanje in promocijo slovenskih umetnikov v mednarodnem prostoru.

Z izrazno močjo, prepoznavnim likovnim jezikom in izjemnim obvladovanjem umetniških tehnik Begić dosega standarde, ki ga postavljajo ob bok najpomembnejšim dosežkom svetovne sodobne umetnosti.

Monumentalnost kot je v Ljubljani ne bi bilo

Njegova ustvarjalnost presega nacionalne meje in se uveljavlja kot vizualni jezik univerzalne veljave, prepoznan in cenjen v mednarodnem kontekstu.

“Nacionalni salon sodobne umetnosti (SNAC) ima bogato zgodovino, saj je bil ustanovljen leta 1864 pod naslovom Razstava živih umetnikov in poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za izobraževanje in kulturo.

Od samega začetka je bila njegova naloga ustvariti neposredno povezavo med umetniki in ljubitelji umetnosti.

Na ta način je ponujal živahen pregled romunske umetnosti tistega časa, združeval ustvarjalce različnih generacij in različnih oblik izražanja – sprva slikarstvo in kiparstvo, kasneje pa tudi risanje, grafično umetnost, arhitekturo in dekorativno umetnost.

Naslov Salon se je uveljavil leta 1894 in se nadaljeval kljub prekinitvam, ki so jih povzročile spremembe političnega režima. Zveza vizualnih umetnikov Romunije je Salon ponovno oživila in v zadnjih treh izdajah uvedla mednarodno dimenzijo – pomemben korak v svoji kulturni strategiji za vključevanje v globalno sodobno umetniško sceno.

Ideja o vzpostavitvi mednarodnega dialoga v okviru Salona ni nova, saj je bila prisotna že v medvojnem obdobju, vključno s povabilom jugoslovanskih umetnikov leta 1947.

Danes je tak dialog pomembnejši kot kdaj koli prej. Naš cilj je ustvariti kulturne povezave, ki presegajo fizične in socialne meje, ter javnosti predstaviti nekatere najpomembnejše umetniške glasove našega časa.

Franci Novak

Za SNAC 2025 sodelovanje z Galerijo Novak ponuja izjemno priložnost, da romunskemu občinstvu predstavimo Mirsada Begića, ikoničnega slovenskega umetnika. To je tudi pomemben korak v potrditvi univerzalnosti sodobnega umetniškega izraza.

Ta dogodek je mejnik za sodobno umetnost in tudi temelj za prihodnja partnerstva, ki gradijo mostove med dvema kulturama, lokalno in mednarodno.” Petru Lucaci, predsednik Zveze vizualnih umetnikov Romunije.

Nagovor Francija Novaka

Mirsad Begić je svoje risbe v zadnjih treh letih na novo obdelal, kaširal, dodajal še barve na večjih platnih, lepil, oblikoval reliefne barvne plasti in ustvaril povsem nov ter drugačen umetniški opus.

Odprtje razstave je bil velik praznik, k čemur je prispevala bogata predstavitev slovenskih vin in kulinarike, srečanje na gelerijski in diplomatski ravni, saj je takih slovenskih kulturnih in umetniških dogodkov v Romuniji premalo.