Svetovno znana slovenska operna in koncertna pevka Marjana Lipovšek je bila že leta 1992 odlikovana s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije. Iz dokumentacije Protokola RS smo pridobili utemeljitev, ki je še posebej pomembna v luči umetničine bližnje osemdesetletnice in s tem širše predstavitve osebnosti svetovne prepoznavnosti in slave, kot je mlajšim rodovom premalo znana.
Marjana Lipovšek na svojem vrtu v Salzburgu, foto Marijan Zlobec
Marjana Lipovšek je bila rojena 3. decembra 1946 v Ljubljani, živi pa na Dunaju in v Salzburgu. Najbolj presenetjivo in neznano je dejstvo, da hrani glasbeni arhiv oziroma Medioteka RTV Slovenija neverjetnih 981 zadetkov povezanih z njenim imenom, med njimi so posnetki z vsega sveta (med njimi okrog sto plošč). Vsi njeni abonmajski koncerti, pa tudi mnogi drugi v Sloveniji in tujini so bili snemani oziroma vključeni v radijske in televizijske programe. Z ljubljanskim radijskim orkestrom je začela sodelovati leta 1977 (Samo Hubad, Marko Munih, Anton Nanut), s Slovensko filharmonijo leta 1981. S SF je sodelovala do 2014 ali 33 let. Objavljamo arhivirano utemeljitev odlikovanja iz 1992, ker še ni bilo objavljeno, vsaj ne v celoti. Od leta 1992, ki je še zajeto v utemeljitvi, pa do danes se je število njenih nastopov najmanj podvojilo. Leta 2026 bi si zaslužila še višje odlikovanje: zlati častni znak RS.
Marjana Lipovšek daje avtograme po nastopu v Dunajski državni operi, foto Marijan Zlobec
Utemelitev odlikovanja, ki ji ga je v Predsedniški palači podelil predsednik RS Milan Kučan.
Mezzosopranistka Marjana Lipovšek se priklanja predsedniku Milanu Kučanu, foto Marijan Zlobec
Marjana Lipovšek se je rodila v glasbeni družini v Ljubljani. Študirala je glasbeno pedagogiko in klavir na ljubljanski Akademiji za glasbo ter solopetje in operno petje v Gradcu. Takoj zatem je postala članica Dunajske državne opere in čez nekaj let Državne opere v Hamburgu. Sedaj je v svobodnem poklicu; do zadnjih tančic svoje globoke osebnosti predana glasbi, njeni magični moči in izpovedi. Lipovškovo je mednarodna kritika ocenila kot pevko z najbolj posebnim glasom med vsemi umetnicami njene generacije na svetu.
Svetovna razsežnost glasbenega poustvarjanja Marjane Lipovšek je zgolj z ljubljanske perspektive povsem neobvladljiva in nepredstavljiva. Težko si je zamisliti, da je Lipovškova v dobrih desetih letih nastopila v več kot petdesetih različnih operah na največjih tujih, svetovnih odrih, v svojem koncertnem programu pa ima izredno širok repertoar od baroka do svetovnih praizvedb sodobnih del. Marjana Lipovšek je krstila tudi več slovenskih del, slovenske samospeve pa je predstavila doma in na mnogih tujih odrih (Praga, Bruselj, Dunaj, Salzburg …).
Marjana Lipovšek in Milan Kučan, foto Marijan Zlobec
Marjana Lipovšek je doslej nastopila na mnogih opernih odrih, od milanske Scale in Dunajske državne opere ter Volksopere, Hamburga, Münchna, Stuttgarta, Frankfurta, Berlina, Pariza, Gradca, Celovca do Züricha, Madrida, Barcelone in Londona ter poletnih festivalov v Bregenzu (kjer je bila lani odlična Carmen), Salzburgu, na Finskem, do majskega festivala v Pragi in Firencah. Lipovškova je pela kar v sedmih Wagnerjevih operah: Rensko zlato, Walküra, Somrak bogov, Parsifal, Mojstri pevci nürnberški, Večni mornar in Tristan in Izolda.
Marjana Lipovšek
Pela je v Straussovih operah Kavalir z rožo, Dafne, Capriccio, Arabella, Elektra, Žena brez sence ter Ariadna na Naxu, v Verdijevih operah Moč usode, Ples v maskah, Falstaff, Othello, Nabucco, Traviata, Trubadur, Aida, Don Carlos in Luisa Miller, v Mozartovih operah Čarobna piščal, Cosi fan tutte in Figarova svatba, v Gounodovem Faustu, Gluckovih operah Orfej in Evridika in Ifigenija v Avlidi, v Ponchiellijevi Giocondi, v Hovanščini in Borisu Godunovu M. Musorgskega, Berliozovih Trojancih, Monteverdijevem Orfeju, Puccinijevih operah Sestra Angelika, Madame Butterfly in Gianni Schicchi, Borodinovem Knezu Igorju, Humperdinckovi operi Janko in Metka, Kralju Ojdipu Igorja Stravinskega, Ravelovi Španski uri, Janačkovi Jenufi, v Wozzecku in Lulu Albana Berga, Samsonu in Dalili C. Saint – Saensa … Lipovškova je pela v dveh svetovnih opernih praizvedbah: operi Baal avstrijskega skladatelja Friedricha Cerhe in operi Črna maska poljskega skladatelja Krzysztofa Pendereckega, oboje na Salzburškem poletnem festivalu. Lipovškova ima na svojem – koledarju zabeležene datume svojih bodočih nastopov po vsem svetu do konca leta 1997.
Marjana Lipovšek, foto Marijan Zlobec
Koncertni repertoar Marjane Lipovšek zajema avtorje vseh obdobij in stilnih usmeritev (od Bacha in Händla prek Haydna, Schuberta, Mendelssohna, Beethovna, Schumanna, Brahmsa in Mahlerja do Musorgskega, Zemlinskega, Wolfa, Franka Martina (posnela je tako šest monologov iz Slehernika in Golgoto kot Pesem o ljubezni in smrti korneta Krištofa Rilkeja; za posnetek slednjega je dobila grand prix Pariške akademije).
Marjana Lipovšek je za več največjih tujih glasbenih založniških hiš (Philips, Sony, Orfeo, Deutsche Grammophon Gesellschaft, Teldec, Ariola, EMI, Intercord …) posnela že nad 60 plošč, več posnetkov pa še čaka na izid. O njenih nastopih je v tujem tisku izšlo na stotine kritik, Avstrijska televizija je posnela dve operi, v katerih Lipovškova poje glavno žensko vlogo: Bizetovo Carmen in Samsona in Dalilo C. Saint – Saensa, oboje na poletnem festivalu v Bregenzu. Španska televizija je posnela Bergovo Lulu, v kateri je Lipovškova pela grofico Geschwitz, Japonci so v münchenski Bavarski državni operi posneli Wagnerjev Nibelungov prstan, v katerem je Lipovškova pela Fricko v Renskem zlatu in Walküri ter Waltrauto v Somraku bogov. Zelo veliko njenih koncertov so posnele tuje radijske postaje, zlasti na Dunaju in salzburškem festivalu. Za svoje nastope je Lipovškova prejela na tujem več priznanj, med drugim je bila na Dunaju in v Münchnu večkrat proglašena za pevko tedna (ocene kritikov), v Münchnu pa tudi za pevko leta 1987.
V New Yorku je bila Marjana Lipovšek lani nominirana za dve nagradi Grammy za dva operna posnetka: Straussovo Elektro in Hovanščino M. Musorgskega. V Münchnu pa je prav te dni prejela najvišje možno priznanje – imenovanje za komorno pevko Bavarske državne opere.
Marjana Lipovšek in Alfred Burgstaller, foto Marijan Zlobec
Marjana Lipovšek te dni odpira jubilejni štirideseti ljubljanski Mednarodni poletni festival, a tik pred tem je v Londonu kot solistka v Verdijevem Requiemu odprla londonsko poletno kulturno sezono, 26. julija bo nastopila na otvoritvi Salzburškega poletnega festivala ter 2. in 3. septembra na otvoritvi Berlinskega festivala. To so uspehi, o kakršnih tudi veliki umetniki lahko samo sanjajo.
Marjana Lipovšek je ostala zvesta svoji rodni Ljubljani in domačemu koncertnemu občinstvu, saj doma nastopa od začetka kariere, od 1976 do danes. V Ljubljani je z možem, priznanim pevskim pedagogom Alfredom Burgstallerjem, vodila tudi mednarodno pevsko šolo, še zlasti namenjeno mladim slovenskim pevcem.
Marijan Zlobec