Slavnostni začetek 9. Zimskega festivala bo 10. februarja zazvenel v znamenju ene najlepših glasbenih pripovedi vseh časov – Berliozove dramske simfonije Romeo in Julija. V izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije, Državnega zbora iz Kaunasa ter izjemnih mednarodnih solistov pod taktirko legendarnega Charlesa Dutoita se bo večer prelevil v preplet tragedije in poezije, kjer romantična strast dobiva glas in se preobraža v brezčasno glasbeno doživetje.
Charles Dutoit v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec
Simfonija drame in usode
Dramatična simfonija Romeo in Julija Hectorja Berlioza ni le simfonična drama, temveč glasbeni ep čustev in strasti, v katerem orkester, zbor in solisti soustvarjajo veličastno pripoved o usodi zaljubljencev. Navdih je našel v Shakespearovih igrah, predvsem v interpretacijah igralke Harriet Smithson, ki je osvojila njegovo srce in postala njegova muza. Ljubezen do nje, prepletena z bolečo resničnostjo, ter strast do dramatike sta ga gnali k ustvarjanju dela izven običajnih okvirjev simfonije ali opere.
Berlioz – Rekviem v CD
Dokončana leta 1839, simfonija združuje orkester, zbor in soliste v veličastno pripoved, kjer orkester uteleša mladostno strast, zbor odmeva usodo, solisti pa dodajajo glasove zgodbi. Berlioz je s tem ustvaril edinstveno simfonično obliko, ki prepleta osebne izkušnje, literarno fascinacijo in inovativno glasbeno strukturo, ter poslušalca popelje od razgibanih prizorov Verone do čustveno napolnjenega vrhunca v grobnici.
Glasovi ljubezni
Za glasbeno razkošje ozačetka 9. Zimskega festivala bodo 10. februarja 2026 ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poskrbeli izjemni solisti, ki bodo nastopili skupaj z Državnim zborom iz Kaunasa in Orkestrom Slovenske filharmonije.
Julie Boulianne, kanadska mezzosopranistka in diplomantka Juilliard School v New Yorku, očara s toplino glasu in prefinjeno muzikalnostjo. Nastopila je na najpomembnejših svetovnih odrih, od Metropolitanske opere v New Yorku do Pariške opere in Covent Gardna v Londonu, ter se uveljavila kot ena vodilnih interpretk francoskega repertoarja. Njena izraznost in barvna globina glasu prispevata k polnemu doživetju glasbe.
Cyrille Dubois, francoski tenorist in prejemnik nagrade Victoires de la Musique, navdušuje z izjemno eleganco in tehnično dovršenostjo glasu. Nastopil je na priznanih opernih in koncertnih odrih, med drugim v milanski Scali in v Dunajski državni operi. Velja za enega najbolj občutljivih interpretov Mozartove ter francoske lirike.
Edwin Crossley-Mercer, britansko-francoski bas z bogatim in izrazitim glasom, že več kot dve desetletji navdušuje na evropskih odrih. Sodeloval je z vrhunskimi dirigenti, med njimi z Danielom Barenboimom, Gustavom Dudamelom in Philippeom Jordanom, ter si ustvaril sloves pevca, ki združuje intelekt, toplino in avtoriteto. Njegov glas poslušalcu prinaša globoko čustveno izkušnjo in moč glasbene dramatike.
Charles Dutoit – taktirka orkestrske poezije
Taktirko bo prevzel Charles Dutoit, dirigent z več kot šestdesetletno kariero, prejemnik dveh nagrad grammy in sodelavec najuglednejših svetovnih orkestrov. Njegova diskografija obsega več kot 200 posnetkov, nagrajenih s številnimi mednarodnimi priznanji, kar potrjuje njegov ugled enega najbolj cenjenih dirigentov današnjega časa. Dutoit je znan po prefinjeni interpretaciji, natančni dinamiki in jasni artikulaciji, s katero orkestru omogoča polno izražanje glasbene strukture in barv.
V zadnjih letih je na Festivalu Ljubljana redni gost; kar dvakrat je z njim nastopila slavna pianistka Martha Argerich, s katero sta bila v mladosti poročena. Prihodje leto bosta praznovala 90 (on) in 85 let. Upajmo, da prideta na praznovanje na 74. Ljubljana Festival.
Marijan Zlobec