KRITIK.si

Galerija Novak z veseljem napoveduje sodelovanje umetnika Mirsada Begića na Narodnem salonu sodobne umetnosti (SNAC) v Bukarešti, ki poteka pod okriljem Zveze likovnih umetnikov Romunije in s podporo romunskega Ministrstva za kulturo in Veleposlaništva Republike Slovenije v Bukarešti.

Dogodek, ki velja za osrednji likovni umetniški dogodek v Romuniji, bo letas že tretjič zapored dobil tudi mednarodno razsežnost.

Mirsad Begić in dr. Milček Komelj v Galeriji Novak, foto Marijan Zlobec

Odprtje razstave Mirsad Begić: Slike bo v soboto, 18. oktobra, ob 16. uri, v Galeriile de Arta ale Academiei, Calea Rahovei 176, v Bukarešti, kot del Narodnega salona sodobne umetnosti (SNAC) Romunije. Begić je izbran kot sodelujoči mednarodni umetnik.

Begićev spomenik papeža Janeza Pavla II. v Bukarešti

Čeprav Begić samostojno v Bukarešti še ni razstavljal, pa je tam eden najbolj znanih tujih umetnikov in še posebej kiparjev na svetu. V Sloveniji je namreč malo znano, da je na enem izmed glavnih trgov v Bukarešti postavljen spomenik papežu Janezu Pavlu II. To je tretji odlitek portreta, ki je nastal ob papežem obisku Ljubljane in zatem Maribora ter Celja. Doprsni spomenik je sedaj v Ljubljani na ogled v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah.

Objava Begićevega portreta papeža Janeza Pavla II. v Bukarešti v romunski Wikipediji

Bustul fericitului Papă Ioan Paul al II-lea, dezvelit la București la 1 august 2011 în amintirea vizitei istorice efectuate de acesta în România în 7-9 mai 1999. Bustul, amplasat la intersecția dintre strada Constantin Stahi și Bulevardul Schitu Măgureanu, este realizat în bronz de sculptorul sloven de origine bosniacă Mirsad Begie.

Drugi odlitek je v Vatikanskem muzeju, tretji pa v Bukarešti. Posebnost portreta je v tem, da se papež rahlo smeji oziroma kip v bronu ohranja tipični papežev optimističi nasmešek, kar je v bronu izjemno težko izraziti.

Po neuradnih informacijah je portret papeža v Bukarešti darilo slovenskega poslovneža, ki posluje z Romunijo, papež pa je Bukarešto obiskal maja 1999 na povabilo romunske ortodoksne cerkve, kar je bilo prvič v zgodovini. Spomenik so postavili leta 2011 v spomin na ta zgodovinski dogodek. Begić je s tem postal najslavnejši slovenski umetnik v Romuniji.

Mirsad Begić v Dubrovniku

Mirsad Begić v Bukarešti: slovenska umetnost na mednarodnem prizorišču

Razstava predstavlja pomemben korak v prizadevanjih Galerije Novak za mednarodno sodelovanje in promocijo slovenske umetnosti. Z vključitvijo Begićevih del na Narodnem salonu sodobne umetnosti (SNAC) v Bukarešti Galerija Novak krepi kulturni dialog med državama ter utrjuje prisotnost slovenskega ustvarjalnega izraza na evropskem umetnostnem prizorišču.

Razstava v Dubrovniku

Letos je strokovna žirija SNAC-a za razstavo izbrala slikarski opus Mirsada Begića, kar pomeni pomembno priznanje ne le umetniku, temveč tudi viziji Galerije Novak, ki si prizadeva za povezovanje in promocijo slovenskih umetnikov v mednarodnem prostoru.

Mirsad Begić v Podgorici

Z izrazno močjo, prepoznavnim likovnim jezikom in izjemnim obvladovanjem umetniških tehnik Begić dosega standarde, ki ga postavljajo ob bok najpomembnejšim dosežkom svetovne sodobne umetnosti. Njegova ustvarjalnost presega nacionalne meje in se uveljavlja kot vizualni jezik univerzalne veljave, prepoznan in cenjen v mednarodnem kontekstu.

Begić v Podgorici

“Nacionalni salon sodobne umetnosti (SNAC) ima bogato zgodovino, saj je bil ustanovljen leta 1864 pod naslovom Razstava živih umetnikov in poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za izobraževanje in kulturo. Od samega začetka je bila njegova naloga ustvariti neposredno povezavo med umetniki in ljubitelji umetnosti. Na ta način je ponujal živahen pregled romunske umetnosti tistega časa, združeval ustvarjalce različnih generacij in različnih oblik izražanja – sprva slikarstvo in kiparstvo, kasneje pa tudi risanje, grafično umetnost, arhitekturo in dekorativno umetnost. Naslov Salon se je uveljavil leta 1894 in se nadaljeval kljub prekinitvam, ki so jih povzročile spremembe političnega režima. Zveza vizualnih umetnikov Romunije je Salon ponovno oživila in v zadnjih treh izdajah uvedla mednarodno dimenzijo – pomemben korak v svoji kulturni strategiji za vključevanje v globalno sodobno umetniško sceno. Ideja o vzpostavitvi mednarodnega dialoga v okviru Salona ni nova, saj je bila prisotna že v medvojnem obdobju, vključno s povabilom jugoslovanskih umetnikov leta 1947. Danes je tak dialog pomembnejši kot kdaj koli prej. Naš cilj je ustvariti kulturne povezave, ki presegajo fizične in socialne meje, ter javnosti predstaviti nekatere najpomembnejše umetniške glasove našega časa.

Za SNAC 2025 sodelovanje z Galerijo Novak ponuja izjemno priložnost, da romunskemu občinstvu predstavimo Mirsada Begića, ikoničnega slovenskega umetnika. To je tudi pomemben korak v potrditvi univerzalnosti sodobnega umetniškega izraza. Ta dogodek je mejnik za sodobno umetnost in tudi temelj za prihodnja partnerstva, ki gradijo mostove med dvema kulturama, lokalno in mednarodno.” Petru Lucaci, predsednik Zveze vizualnih umetnikov Romunije

Razstava v Podgorici

Razstava je del Begićeve turneje, ki se je začela leta 2024 v Dubrovniku (Galerija Novak) in nato nadaljevala pot v Ljubljani (Galerija Novak), Murski Soboti (Galerija Murska Sobota), Piranu (cerkve mesta Piran), Podgorici (Muzej sodobne umetnosti Črne gore), sedaj v Herceg Novem (Mestni muzej Mirko Komnenović in Galerija Josip Bepo Benković). Pot nadaljuje v oktobru v Bukarešto (Nacionalni saloni sodobne umetnosti Bukarešta), leta 2026 potuje v Beograd (Salon muzeja mesta Beograd). Umetnik se želi predstaviti tudi v Sarajevu, nato pa se bo turneja pomaknila severno od nas.

2. oktobra so odprli Begićevo razstavo v Herceg Novem

Ob razstavi sta izšla promocijski katalog in monografija z deli, vezanimi na razstavo. Urednica kataloga je Špela Stramšek, avtor študije je dr. Robert Inhof.

Begićeva priprava na razstavo

Mirsad Begić pa nam je povedal, da bo v povezavi z Združenjem avstrijskih likovnih umetnic in umetnikov, ki ga vodi koroška Slovenka in umetnica Tanja Prušnik, pripravil veliko razstavo še v njihovi društveni galeriji, sicer zelo znani Künstlerhaus na Dunaju. Prušnik je pred kratkim prejela visoko avstrijsko državno odlikovanje – avstrijski častni križ za znanost in umetnost. Z Begićem se poznata že iz prejšnjih Mirsadovih sodelovanj s Slovenci na avstrijskem Koroškem in razstavljanja pri njih.

Begić je ves čas ustvarjal risbe in slike

Mirsad Begić je svoje risbe v zadnjih treh letih na novo obdelal, kaširal, dodajal še barve na večjih platnih, lepil, oblikoval reliefne barvne plasti in ustvaril povsem nov ter drugačen umetniški opus.

Koliko je teh novih Begićevih del, je težko reči, ker ustvarjalni proces še poteka, verjetno pa bo skupaj na novo urejenih umetnin v dokončni podobi vsaj dvesto. Z risbami manjših ali malih dimenzij, ki jih Begić hrani doma v različnih mapah, pa še dodatnih 200.

V risbah, sedaj kot že slikah na platnu, je veliko metaforike.

Nekateri portreti so zelo prepoznavni.

Mirsad Begić – Gnezdišče, 1988, 300 x 200 cm

Veliki čuvaj (Portret Marijana Zlobca), 1980, 300 x 200 cm

Mirsad Begić v priljubljeni Platani, foto Marijan Zlobec

Galerija Novak v Dubrovniku

Odprtje razstave v Bukarešti je medtem že bilo in pomeni po poročilu od tam velik uspeh tako za Mirsada Begića kot za Galerijo Novak in vso slovensko kulturo.